V Klečah raste sodoben diagnostično-analitski center Elesa, ki ga družbi zavidajo tudi marsikje na tujem. Vzpostavitev centra poteka v dveh fazah. Prva je bila zaključena marca lani, v celoti pa bo center zaživel konec prihodnjega leta.
ELES se je kot lastnik obsežnega nabora osnovnih sredstev, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega elektroenergetskega prenosnega omrežja, odločil za uvedbo učinkovitega upravljanja s sredstvi. Strateški poslovni načrt družbe namreč določa konkretne strateške cilje, katerih pomembna dejavnost je vzpostavitev diagnostično-analitskega centra. Ta je pomemben za učinkovitejši nadzor in diagnostiko fizičnih sredstev elektroenergetskega sistema (EES), izvajanje analitike stroškov v življenjskem ciklu naprav, vzdrževanja, analizo rezultatov meritev in stanja naprav, zagotavljanje ustrezne podpore vzdrževanju in načrtovanju EES, uvajanje sodobnih tehnologij in metod dela v Elesu, za umeščanje objektov v prostor in z vsem skupaj podajanju čim boljših osnov za učinkovito upravljanje s sredstvi.
V centru bo imel ELES tako dostop do vseh pomembnih podatkov o njegovih fizičnih sredstvih, s čimer bo imel pregled nad njimi, jih bo lahko analiziral in obdeloval. In ravno tu se skriva glavni pomen tega centra.
Prva faza projekta je zajela fizično vzpostavitev centra in vključitev obstoječih, a do takrat razpršenih, tehničnih informacijskih sistemov, ki so jih uporabljali predvsem v službah Področja upravljanja s sredstvi in projekti in Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja. Projektna skupina pa že nadaljuje z izvedbo druge faze projekta, v sklopu katere bodo vpeljana analitska odločitvena orodja za izvajanje podrobnejših analiz, učinkovitejšega načrtovanja in spremljanja vzdrževalnih posegov ter podpore investicijskim projektom, ki jih za izvajanje svojega poslanstva potrebujejo zaposleni v Področju za upravljanje s sredstvi in projekti. Načrtujejo nadaljnje integracije in nadgradnje obstoječih sistemov za učinkovito upravljanje s fizičnimi sredstvi v celotnem življenjskem ciklu naprav. Zaključek druge faze je bil sprva sicer načrtovan za konec letošnjega leta, a so jo zaradi zahtevnosti tega področja zamaknili za leto dni, saj je bilo treba najprej določiti vse relevantne kriterije, ki bodo omogočili uvedbo teh orodij.
Projektna skupina sicer šteje dvanajst ljudi, pomagajo pa tudi zaposleni z drugih področij, predvsem Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja in zaposleni v Centrih za infrastrukturo prenosnega omrežja, ki opremo že dobro poznajo.
Na nekaterih segmentih opravljamo pionirsko delo
Aleksander Polajner je vodja Službe za tehnologijo in diagnostiko v Elesu, ki je najbolj vpeta v ta projekt vzpostavitve diagnostično-analitskega centra.
Kaj je delo službe, katere vodja ste?
Glavno nalogo službe vidim v zagotavljanju podatkov. To delamo na način, da skrbimo tako za delovanje kot za razvoj naših tehničnih informacijskih sistemov za upravljanje s sredstvi in projekti. To so Maximo z vsemi nadgradnjami, prostorski informacijski sistem GIS z vsemi svojimi moduli, informacijski sistem za mobilno vzdrževanje tako za RTP kot za daljnovode. To ekipe uporabljajo za zaznavanje kakršnih koli opažanj na samem terenu in jih nato vnesejo neposredno v sam informacijski sistem. Služba skrbi za podatkovne baze, ki so povezane s temi informacijskimi sistemi, skrbi za diagnostični center ter izvaja nekatere analize. Sedaj uvajamo potrebna orodja in pričakujem, da bomo prihodnje leto na tem področju zelo, ne samo napredovali, ampak marsikaj tudi avtomatizirali in lahko v določenih intervalih posredovali vse relevantne analize in podatke, ki jih naše vodstvo potrebuje za sprejem pravih odločitev. Služba skrbi tudi za redne diagnostične meritve in preiskave na naši visokonapetostni opremi. Diagnostične meritve izvajamo zato, da dobimo informacijo, v kakšnem tehničnem stanju je naša oprema. Ti podatki nam služijo za analize o stanju naprav. Na osnovi tega pa potem lahko predlagamo različne ukrepe, delamo načrte zamenjav dotrajane opreme in načrtujemo prihodnje vzdrževalne posege. Poleg tega diagnostičnega segmenta naše družbe pa sodelujemo tudi pri investicijskih projektih, predvsem na področju nabave visokonapetostne opreme. Tu imam v mislih predvsem transformatorje, tako energetske kot merilne. Sodelujemo pri procesu vse od izdelave same razpisne dokumentacije, preko spremljanja izgradnje, preizkušanja naprav, vse do končne vgradnje naprav v naše sisteme. Sodelujemo tudi pri nekaterih analizah različnih okvar oziroma izrednih dogodkov v omrežju.
Ali so za vaše delo potrebna kakšna posebna znanja?
Potrebno je poznavanje samih visokonapetostnih naprav in znanje na področju različnih diagnostičnih metod, ki se v svetu uveljavljajo oziroma so že uveljavljene. Treba je spremljati novosti na področju tehnologije in diagnostike, imeti širok pogled ter biti odprt in dovzeten za novosti. Spremljamo torej vse, kar je v tujini novega na tem področju in delamo na tem, da se dobre prakse, ki so se drugje že uveljavile, prenesejo k nam.
Smo v koraku s tujino ali capljamo za njimi?
Gledati moramo po posameznih segmentih. Pri določenih smo v samem vrhu, celo med vodilnimi v svetovnem merilu, drugje pa še malo capljamo. A če potegnem črto, iz tujine prejemamo pohvale za svoje delo, na nekaterih segmentih pa opravljamo celo pionirsko delo. Tu imam v mislih predvsem sistem za mobilno vzdrževanje, ki si ga hodijo ogledovati celo iz tujine, navdušeni so tudi nad samim diagnostično-analitskim centrom, ki nam ga marsikdo tudi zavida.
Kaj vam osebno pomeni delo, ki ga opravljate?
Zelo veliko, ker sem se v tem področju res našel. Vidim možnosti za svoj profesionalni razvoj, napredovanje v znanju, v poznavanju samih naprav, tehnike in drugega. Pri mojem delu nikoli ni dolgčas in delo je vedno zanimivo. In, kar je meni najpomembnejše imam opravka s tehniko, ki mi kot inženirju veliko pomeni, in z novimi trendi na področju energetike.
Kakšne so še vaše ključne aktivnosti in želje na tem področju v prihodnje?
Želje se stekajo predvsem v smeri nadaljnjega razvoja diagnostičnega centra. Trenutno v službi delamo na integraciji posamičnih tehničnih sistemov, s čimer želimo dobiti enovit tehnični informacijski sistem, nadgrajen s takšnimi analitskimi orodji, da nam bo sistem natančno pokrival, tako stroškovno kot tehnično celoten življenjski cikel posameznih naprav. S tem pa bi lahko zelo natančno načrtovali nabavo potrebnih naprav, njihovo postavitev oziroma izgradnjo, spremljali delovanje naprav v njihovi življenjski dobi in ne nazadnje načrtovali končno razgradnjo naprav.
Seveda pa pretekli in prihodnji dosežki niso mogoči brez odličnih sodelavcev in pa seveda brez posluha našega vodstva, ki nas pri naših aktivnostih podpira. Pri tako uigrani ekipi sem prepričan, da bomo zagotovo prišli do zastavljenih ciljev.