Srečanje Digital Energy Summit ’23 povezuje strokovnjake z vsega sveta, ki jih povezuje razvoj na področju energetike in digitalnih rešitev. Tematike tokratne razprave so zajemale umetno inteligenco, fleksibilnost, pametna omrežja, podatkovne analize, strojno učenje, internet stvari (IoT), kibernetsko varnost, pametne meritve in interoperabilnost.
Uvodoma je goste pozdravila moderatorka, direktorica podjetja Prosperia, Mojca Černelč Koprivnikar. Izpostavila je pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj v širšem mednarodnem prostoru ter poudarila pomen inovativnih in pogumnih deležnikov, ki so motor razvoja prihodnosti.
Razvoj energetskega sektorja skozi prizmo digitalizacije
Evropske usmeritve na področju prihodnjega razvoja elektroenergetskih omrežij je predstavil Uroš Salobir, direktor področja strateških inovacij v družbi Eles. Predstavil je dokument Evropske unije z naslovom Digital Energy Action Plan, ki se nanaša na aktivnosti energetskega sektorja s področja digitalizacije.
Na podlagi tega dokumenta je prišlo do večjega povezovanja na področju prenosa in distribucije električne energije, z željo po iskanju rešitev na področju digitalizacije. Na tem področju Salobir prepoznava tri ključne usmeritve prihodnosti. To so novi načini načrtovanja odpornosti in robustnosti omrežij, spodbujanje fleksibilnosti omrežij ter digitalizacija upravljanja omrežij. Ob zaključku je še poudaril, da poleg reševanja izzivov prihodnosti ne smemo pozabiti na izzive preteklosti in na tiste, s katerimi se soočamo danes.
Distribucijska omrežja od pasivnih do dinamičnih sistemov
O razvoju distribucijskih omrežij prihodnosti je spregovoril dr. Luka V. Strezoski, z Univerze v Novem Sadu. Predstavil je razvoj distribucijskih omrežij in poudaril, da moramo spremeniti pogled nanje.
Uvodoma je predstavil področje upravljanja distribucijskih omrežij, ki so bila nekoč pasivna, njihova vloga je bila le prenos energije do uporabnikov. V zadnjih dveh desetletjih pa je prišlo do sprememb, z uvedbo obnovljivih virov energije in novih rešitev na področju omrežij, zato je hitro prišlo tudi do zahtev po veliki kompleksnosti in dinamičnosti omrežij. Ta se bo v prihodnje še povečevala.
Distribucijska omrežja se trenutno torej izjemno hitro spreminjajo, saj prihajajo tudi vedno novi viri energije, od baterij do obnovljivih virov. To pa predstavlja tudi izzive na področju zagotavljanja varnosti in zanesljivosti prenosa, zato potrebujemo inteligentno in centralizirano vodenje omrežij. Kot ključne na tem področju je izpostavil aktivne sisteme vodenja, ki omogočajo monitoring in nadzor, nadzorovano vodenje in optimizacijo omrežja, omogočanje fleksibilnosti virov energije in odlog kapitalskih naložb.
Tovrstni sistemi omogočajo nadzor nad delovanjem virov energije, uravnavanje nihanj, zagotavljanje zanesljivega delovanja in fleksibilnost proizvodnje.
Rešitve stabilizacije omrežij
O pomenu stabilizacije omrežij je nato spregovoril dr. Jodi Verboomen iz podjetja Siemens Energy. Kot dejavnike tveganja na področju stabilnosti omrežja je izpostavil nihanje napetosti omrežij, kar rešujejo z dinamično kontrolo napetosti. Tveganja za frekvenčno nestabilnost prepoznavajo na področju nihanj zaradi pomanjkanja vztrajnosti, kar rešujejo s povečevanjem vztrajnosti, ter frekvenčnimi padci v primeru motenj, kar rešujejo z omogočanjem hitrih odzivov. Okvare in nestabilnost na zaradi kratkih stikov prav tako predstavljajo tveganje, ki ga uravnavajo s prilagajanjem moči, prav tako tveganje predstavlja neuravnotežena obremenitev, ki povzroča zastoje, neučinkovitost omrežij in prerazporejanje, to pa naslavljajo z nadzorom nad obremenitvijo.
Rešitve družbe Siemens Energy na tem področju zajemajo tako statične kot mobilne naprave, ki omogočajo nadzor nad obremenitvijo omrežja in omogočajo stabilizacijo omrežij.
Sodobna orodja v pomoč pri odločanju o vlaganjih
O odločitvah na področju uvajanja obnovljivih virov energije in shranjevanja energije je spregovoril Luka Smajila iz KTH Royal Institute of Technology, kjer izvajajo raziskave na področju shranjevanja energije in njihovo uporabno vrednost. Poudaril je, da na trgu električne energije kljub stabilizaciji opažajo določeno mero volatilnosti, hkrati se tradicionalni viri umikajo, prenosna infrastruktura pa je slabo vzdrževana. Vse to povzroča tako omejitve kot priložnosti. Omejitve posameznih držav vplivajo na njihove energetske sisteme – nimajo vse države enakih izhodišč, kar je treba upoštevati.
Rešitve, ki jih na tem področju razvijajo, so obnovljivi viri energije in shranjevanje energije. Ti predstavljajo priložnosti tako na področju naraščanja zmogljivosti, kot tudi zmanjševanja stroškov in reševanja potreb s shranjevanjem energije. Poudaril je, da so odločitve na tem področju nujne, zato v svoji organizaciji z analizami ekonomskih, okoljskih in varnostnih dejavnikov pomagajo investitorjem pri odločitvah. Ugotavljajo, da z novimi modeli in rešitvami lahko bolje razumejo poslovne odločitve glede shranjevanja energije, lahko identificirajo nove poslovne modele, stranke in deležnike.
Uravnoteženje proizvodnje in porabe s pomočjo fleksibilne platforme
Alexander Kofink iz avstrijskega podjetja Cybergrid je predstavil fleksibilno platformo za upravljanje prilagodljivosti za ekonomijo delitve. Cilj platforme je uravnotežiti potrebe s proizvodnjo energije – trenutno namreč potrebe in proizvodnja niso usklajene. Rešitve fleksibilnega sistema, ki so jih razvili na tem področju, zajemajo frekvenčne storitve, ravnotežje znotraj dneva, izogibanje napakam na kontrolnem področju, negativne cene, lokalno ravnotežje in pravično rabo.
Obvladovanje trga: optimizacija virov energije in prednosti dolgoročnih pogodb o zakupu električne energije
Optimizacijo virov in pogodbe o zakupu električne energije je predstavil Jan Bohinec iz podjetja Gen-I. Med prednostmi sklepanja dolgoročnih pogodb je izpostavil dolgoročno načrtovanje, ki omogoča izogibanje volatilnim cenam, je trajnostno, omogoča zmanjševanje stroškov in omogoča učinkovito rabo virov energije. Pogodbe se nanašajo na rabo obnovljivih virov energije, ki v regiji strmo raste – vetrne in sončne zmogljivosti naj bi se do leta 2030 potrojile.
Količina energije iz obnovljivih virov se torej strmo vzpenjala, vendar jo je treba izravnavati, saj ni stabilna, kar pa vpliva tudi na trenutne tržne cene. Da bi slednje tržna nihanja uravnavali, v družbi rešitve vidijo v shranjevanju energije, proizvodnji obnovljivih virov v bližini odjema ter v fleksibilnih pogodbah o zakupu energije. Ključno je tudi predvidevanje proizvodnje, saj je razlike med predvideno in dejansko proizvodnjo treba uravnavati. Zato so leta 2020 uvedli algoritmično trgovanje, s katerim danes so prisotni že na devetih trgih, dnevno pa izvedejo 600 000 transakcij.
Razprava: z digitalizacijo do močnejšega in stabilnejšega omrežja
Pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti družbe ELES, Dr. Uroš Kerin, se je v okrogli mizi pogovarjal s Klemensom Reichom, ki je vodja sektorja za zračno omrežje v podjetju APG, z Dr. Goranom Levanićem s podjetja HOPS in z doktorjem Chrisom Hydeom iz Siemensa, ki je ekspert za oceno dinamične stabilnosti. Pogovarjali so se o tem, kako lahko operaterji prenosnih sistemov uporabijo digitalizacijo za opolnomočenje vseh deležnikov omrežja. Strinjali so se, da je omrežje vedno bolj obremenjeno, zaradi česar je potrebno vzpostaviti mehanizacijo, ki bo pomagala skozi dan prerazporediti obremenjenost tako, da bo na ta način poraba lahko večja, omrežje pa kar se da neobremenjeno. Pomembna bo tudi vključenost posameznikov, ki bodo s svojo funkcijo pripomogli k bolj tekočemu delovanju omrežja. Omenili so tudi večje izpade elektrike, ki pa so se vsaj v Evropi do zdaj zgodile bolj zaradi ekstremnih vremenskih pogojev, kot pa nezmogljivosti omrežij.
Stavbe so velikokrat spregledane
Gusts Kossovics z Evropskega združenja za avtomatizacijo in nadzor stavb je poudaril, da so tudi stavbe del bodočega omrežja in pomagale bodo, da bo omrežje bolj fleksibilno in učinkovito. Predstavil je evropsko zakonodajo, po kateri bodo stavbe do četa 2050 dekarbonizirane, zelene in energijsko bolj učinkovite. Države, kot so Slovenija, morajo te direktive EU prevesti in jih integrirati v svoje zakone. Ambiciozen načrt izračunava 64 Mt CO2 letno in 36 bilijonov EUR prihranka. Če danes vložimo v obnovo stavb 1 eur, nam bo v prihodnosti to privarčevalo za 9 eur energije. Izpostavil je tudi določena dejstva, ki predstavljajo težavo in slabši interes za vlaganje lastnikov stavb b obnovo stavbe. Eno izmed teh je na primer to, da račune za vzdrževanje plačujejo najemniki in ne lastniki sami.
Nov tarifni sistem in digitalizacija infrastrukture
Peter Kosin s podjetja INEA je predstavil novi, 7 tarifni sistem, skozi katerega bo mogoče lažje regulirati pretok energije skozi omrežje, ob enem pa uporabnikom omogočil priložnost cenejše elektrike. Glede na tarifne cone se bo tudi v podjetjih spremenila poraba elektrike glede na določene delovne čase in tako bomo vsi sodelovali pri razbremenitvi omrežja. Opolnomočenje upraviteljev infrastrukture je obravnavala Dara Dobrijević s podjetja BE – Terna. Vsak državljan si predstavlja infrastrukturo kot uporabno za vsakodnevno življenje, pozablja pa na vsa podjetja, ki skrbijo za vzdrževanja. Zanje so v podjetju BE Terna razvili digitalen sistem, ki omogoča personalizirano uporabo optimizacije delovanja upraviteljev infrastrukture. Jožek Gruškovnjak s švicarskega podjetja SAP je izpostavil nekatere izzive digitalizacije. Eden izmed njih je zagotovo količina podatkov, ki jih je potrebno pravilno in uporabno analizirati, s čimer imajo številna podjetja danes še vedno probleme. Ljudi in procese je potrebno prilagoditi na digitalizacijo, se osredotočiti na vizijo in strategijo in načrtovati pot do digitalizacije, ki bo omogočila cenejšo in bolj zeleno prihodnost.
Regulacija spodbuja prednosti uvajanja novih rešitev
Jan Kostevc iz agencije ACER je spregovoril o moči regulatorjev na področju energetike pri usmerjanju digitalnega napredka. Poudaril je, da morajo biti elektroenergetska omrežja predvsem učinkovita – to pa lahko dosežemo z uvedbo pametnih rešitev.
Dolgo časa je veljalo, da več kot investiramo, bolje je za podjetje – to so klasične rešitve, ki pa se niso obnesle s pojavom digitalizacije. Pri organizaciji ACER, pa tudi pri ostalih regulatornih organih, podjetja spodbujajo, da podjetja začnejo bolj upoštevati prednosti določenih storitev, ne pa le stroške.
SAP – oblačne rešitve za upravljavce infrastrukture
Filip Kowalski je obiskovalcem predstavil podjetje SAP, ki razvija programsko opremo za upravljanje infrastrukture. Izpostavil je izzive upravljavcev infrastrukture, predvsem nove dobavne verige, ter upoštevanje regulative, ki ureja njihovo delovanje. V podjetju zato svoje strateške cilje usmerjajo na podlagi štirih stebrov. Prvi je transformacija podjetja v oblaku, sledi holistično upravljanje virov podjetja za večjo učinkovitost in učinkovitost, tretji steber se nanaša na zagotavljanje ozaveščene uporabniške izkušnje, četrti pa na upravljanje energetskega prehoda za trajnostno delovanje. Rešitve, ki jih na tem področju razvijajo, že uvajajo globalni deležniki v energetski panogi ter izboljšujejo svoje storitve.
Primeri uporabe digitalnih rešitev v energetiki
Primer 1: Pokrajina podatkovnih prostorov
Trende, tipe uporabe in praktične primere podatkovnih baz je predstavil Franc Drobnič s Fakultete za elektroenergetiko Univerze v Ljubljani, ki raziskuje nenehno razvijajočo se tehnološko krajino podatkovnih prostorov. Predstavil je trenutne trende, različne vrste aplikacij in praktične primere, ki oblikujejo energetski sektor. Podatkovni namreč prostor predstavlja občutljivo področje, saj zahteva zaupanje med uporabnikom in ponudnikom prostora, spoštovanje standardov in pravil na področju shranjevanja podatkov in druge elemente, ki zagotavljajo varno shranjevanje.
Na področju energetike digitalizacije energetskega sistema ureja akcijski načrt iz leta 2022, na tem področju pa delujejo tudi številni evropski programi in projekt, v katere se danes že vključujejo tudi slovenski deležniki.
Primer 2: Podpora zelenemu prehodu s podatkovno vodenimi procesi z analizo v realnem času
Tadej Šinkovec iz Elektra Ljubljana se je usmeril na podatkovne procese in analize, ki podpirajo zeleni prehod. Digitalna transformacije ni naloga, je poudaril, ampak potovanje in zajema vse od produkcije do prenosa, distribucije in porabe. Na območju Elektra Ljubljana opažajo eksponentno rast novih sončnih elektrarn, zato so morali optimizirati procese odobravanja prispelih vlog, kar so rešili z novim načinom podatkovne obdelave in modeliranja
Primer 3: Uvajanje UI v poslovne procese GEN-I
Uvajanje umetne inteligence v poslovne procese družbe GEN-I je predstavil Lev Prislan. V podjetju UI uporabljajo na področju trgovanja, z omogočanjem prepoznavanja informacij iz slikovnega gradiva. Tako so lahko podatke iz slike pretvorili v številčne podatke. Drugo področje uporabe je skrb za stranke – s pomočjo UI so omogočili lažjo, hitrejšo in učinkovitejšo klasifikacijo tekstualnih sporočil. Tretje področje je upravljanje s človeškimi viri, kjer so na podlagi ChatGPT uvedli Chat GEN-I. Aplikacija je namenjena komuniciranju z zaposlenimi.
Kljub uporabnosti aplikacij umetne inteligence ugotavljajo, da kakovost podatkov ni popolna, pogosto prav tako manjkajo ključni elementi, ki zahtevajo dodatne podatke, zato se je pomembneje osredotočiti bolj na podatke kot na model.
Primer 4: Rešitve kibernetske varnosti za energetske ekosisteme
Dr. Andrej Bregar iz Informatike je izpostavil proaktivni strateški pristop na področju kibernetske varnosti. Kibernetski napadi se dogajajo, tudi v Sloveniji pred kratkim, ko so napadli družbo HSE. Pri Informatiki zato razvijajo projekte, s katerimi se ne le odzivajo na napade, ampak skušajo delovati proaktivno, s predvidevanjem napadov in varovanjem pred njimi, tako da jih preprečijo.
Tak je projekt CyberSEAS, namenjen varovanju podatkov energetskih storitev. Pilotne projekte izvajajo že v Estoniji, na Finskem, v Italiji, Romuniji, Sloveniji in na Hrvaškem, v Španiji in Nemčiji pa imajo testne laboratorije. V Sloveniji in na Hrvaškem se osredotočajo na štiri ključne elemente. Ti so povečana uporaba infrastrukture prenosnega operaterja in raba ne energetskih podatkov, izmenjava energetskih podatkov, upravljanje sodelovanja na področju kibernetske varnosti in čezmejno sodelovanje.
Primer 5: Optimizacija upravljanja z energijo na Petrolovih prodajnih mestih
Gašper Lakota iz Petrola je predstavil upravljanje z energijo na Petrolovih prodajnih mestih. V podjetju pospešeno vlagajo v obnovljive vire energije, predvsem v vetrno in sončno energijo. V Sloveniji so letos že vzpostavili 102 sončni elektrarni na strehah prodajnih mest. S tem so povečali samooskrbnost in učinkovitost prodajnih mest.
V regiji imajo skoraj 600 prodajnih mest in cilj družbe je vzpostaviti kombinacijo strešnih sončnih elektrarn, hranilnikov in e-polnilnic na prodajna mesta. Da bi to dosegli, so vzpostavili integrirano upravljanje z energijo preko IoT platforme. Na ta način pričakujejo, da bodo ustvarili prihranke pri stroških energije ter tudi pripomogli k zniževanju izpustov CO2.
Ob zaključku predstavitev so predstavljavci zavzeli tudi vlogo razpravljavcev na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor področja za informatiko in telekomunikacije v družbi Eles, Gorazd Ažman. Razpravljali so o zaupanju v podatkovne prostore, ki je v tujini večje kot v domačem prostoru, podatkih, ki jih obdelujejo in njihovi verodostojnosti ter projektih, ki jih razvijajo ter možnostih uvedbe v dejansko rabo, pa tudi o spreminjanju miselnosti in prehodu v nove, drugačne načine poslovanja in upravljanja poslovnih procesov.