Na rednem polletnem sestanku se je pogovarjal s predstavniki nevladnih organizacij Greenpeace in Focus. Predstavniki nevladnih organizacij so tudi tokrat, tako kot med minulimi srečanji, odprli vprašanje izvedbe presoje vplivov na okolje pred podaljšanjem obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poudarili so, da bi javnost morala imeti možnost sodelovanja pri tako pomembnih odločitvah in to skozi proces javne obravnave presoje vplivov na okolje. Želijo si, da naj se taka presoja izvede čim prej. Dr. Stritar je ponovil, da je URSJV že izpeljal postopke preverjanja varnostne ustreznosti objekta za podaljšano obratovanje in da so odločitev o takem podaljšanju sprejeli tudi že lastniki NEK. V dosedanjih postopkih naša zakonodaja ni predvidela izvedbe presoje vplivov na okolje. Do leta 2023, ko se izteče originalna obratovalna doba, pa bo tudi za to še dovolj časa.
Dotaknili so se tudi razlage vsebine obratovalnega dovoljenja NEK, za katerega Greenpeace trdi, da je brez časovne omejitve, dr. Stritar pa je ponovil, da je v njem jasno zapisan pogoj, da morajo vsakih 10 let, torej do leta 2023 uspešno opraviti obdobni varnosti pregled, če želijo še naprej obratovati.
Dr. Stritar je tudi odgovoril na vprašanje o pregledih materiala reaktorske posode v NEK na podlagi naukov iz belgijskih in švicarskih elektrarn. Pojasnil je, da so v NEK in v URSJV sledili vsem dejavnostim, ki smo jih glede tega predlagali v sklopu evropskega združenja WENRA. Rezultati pregledov kažejo, da je reaktorska posoda v NEK izdelana na drugačen način kot so posode s problemi v Belgiji in Švici in da nam zaradi tega ni bilo treba dodatno ukrepati.
Tudi tokratni sestanek je potekal v sproščenem in odprtem dialogu sodelujočih, ki nimajo enakih pogledov na vse, a so se pripravljeni o njih pogovarjati, so še zapisali v URSJV.