Energetika

Do energetsko učinkovite skupnosti z manjšo rabo energije

Včeraj je potekala 7. konferenca Trajnostna energija lokalno 021.

Do energetsko učinkovite skupnosti z manjšo rabo energije

Že tradicionalno strokovno srečanje je bilo namenjeno seznanitvi z zakonodajnimi novostmi lokalne oskrbe z OVE in URE. Beseda je tekla o tem, kaj lokalnim skupnostim prinaša nova finančna perspektiva EU in ambicije EU za Pripravljeni na 55, z možnostmi samoooskrbe. Predstavili so primere dobrih praks ter se dotaknili aktualnih novosti Zakona o spodbujanju rabe OVE in drugih novih energetskih zakonov, ki so pomembne za lokalne skupnosti.

Kot je v uvodu povedal direktor Borzena Martin Bratanič, živimo v obdobju, kjer so edina stalnica spremembe, kar velja tudi za področje energetike, ki je neločljivo povezana z ostalimi sferami v naši družbi, še zlasti s sodobnimi tehnologijami, ne nazadnje pa tudi z našim načinom življenja. Nekatere evropske direktive so energetiki začrtale novosti, ki jih v tem trenutku prenašamo v slovenski pravni red. Borzenu že sprejeti zakon o URE daje pristojnosti na področju informiranja, ozaveščanja in predvsem na področju usposabljanja. Zavedajo se, da so prenos znanja, usposobljeni strokovnjaki ter opolnomočeni uporabniki nujni za premik v brezogljično družbo, kar bo ena izmed naših prioritet v naslednjih letih. Borzen bo v naslednjem letu vzpostavil enotno kontrolno točko za OVE, kjer bodo nudili informacije o investicijah o OVE in pomoč pri celotnem postopku pridobivanja dovoljenj, vse s ciljem večjih investicij v OVE. Nekatere novosti se obetajo tudi v okviru podporne sheme, zlasti pri samooskrbi in potrdilih o izvoru. Borzen kot organizator slovenskega trga z elektriko letos obeležuje 20 let delovanja in hkrati vzpostavitve trga z električno energijo in je na prelomni točki, ko še bolj korenito stopa na pot zelene transformacije. Pri tem se bodo osredotočili na ustvarjanje pogojev za zeleni prehod, ki pa mora biti digitaliziran, v njegovem središču pa bo aktivni odjemalec. 

Državni sekretar na MzI Blaž Košorok je poudaril, da so ministrstvu kot tvorcu zakonodaje pomembni lokalni dejavniki in deležniki, ki zastavljeno strategijo udejanjajo. Poudaril je, da v slovenski energetiki ne manjka domačih strokovnjakov na področju trajnostne energije in energetike nasploh, ki lahko delijo znanja in primere dobrih praks ter dali priložnost zeleni transformaciji, ki je še kako pomembna v času, v katerem živimo. Energetika je zagotovo eden od ključnih stebrov vsake države. Še posebej naše zaradi svoje majhnosti. Dogovoriti se moramo, kaj si želimo in, kako bo zeleni prehod v nizkoogljično družbo izgledal. Predvsem je pomembno, da si zagotovimo učinkovito in trajnostno izrabo naravnih virov, saj imajo napačne odločitve lahko nepopravljive posledice tako za družbo kot okolje. Naloga zakonodajalcev pa je, da zagotovi učinkovito, okolju prijazno, zanesljivo energijo, predvsem pa konkurenčno oskrbo z energijo. S trajnostnim razvojem energetike želimo doseči trajnostni razvoj družbe. Izhajajo iz predpostavke, da mora energetika v najširšem pomenu zagotavljati servis in podporo gospodarstvu in gospodinjstvom. Na Mzi in vlada si prizadevata, da so se vse strateške odločitve in rešitve zapisale v strateške dokumente. Kot je dejal Blaž Košorok sta trenutno ključna dokumenta dva: NEPN in Dolgoročna podnebna strategija Slovenije. NEPN bo v prihodnjem letu zaradi vseh sprememb evropske zakonodaje najverjetneje prenovljen. Smo pred odločitvijo izstopa iz premoga. Želja MzI je to storiti do leta 2033. To posledično pomeni zaprtje TEŠ, ki pa bo tudi v prihodnje ostala energetska lokacija. Premog predstavlja tretjino proizvedene električne energije v Sloveniji. K izpolnjevanju vseh evropskih zavez in predpisov so na MzI pristopili zelo intenzivno in se lotili prenove obsežnega energetskega zakona ter ga v želji po večji preglednosti, izvedljivosti in lažji prenos vseh novih direktiv razbili na šest področnih zakonov. Eden ključnih bo zakon o energetski politiki, za katerega se je nedavno končala javna obravnava, in, ki ne predvideva več priprave Energetskega koncepta. Za energetske menedžerje z znanjem in izkušnjami so namreč dovolj manj obsežni zakoni. V javni obravnavi je zakon o oskrbi s toploto in plini, za MzI je ključen zakon o oskrbi z električno energijo, čigar namen je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo. Najbolj svež pa je zakon o spodbujanju rabe OVE. Zadnji področni zakon je zakon o URE, ki je bil sprejet že lani. Danes v ospredje vseh vsebin postavljamo OVE, ki nas bodo popeljali v nizkoogljično prihodnost, pri čemer pa ne smemo pozabiti energetske učinkovitosti, saj sta področji zelo povezani. Vsi vemo, da je energetska učinkovitost v okviru energetske politike obravnavana eden od stroškovno najučinkovitejših načinov pri prehodu v nizkogljično družbo. S tem se lahko ustvarja rast, delovna mesta in investicijske priložnosti. Spodbujanje ukrepov za URE in posledično zmanjšanje njene rabe zmanjšuje povpraševanje po energiji, ima pozitivne učinke na okolje in izpuste ter ne nazadnje nižje stroške. Zagotovo pa je največji potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbni sektor, saj se v Sloveniji v vseh stavbah porabi okoli 40 odstotkov energije. Cilj države je, da zmanjša rabo končne energije v stavbah za 20 odstotkov do leta 2030 in s tem učinkovito zmanjšamo izpuste v stavbah vsaj za 20 odstotkov. Pri energetski prenovi stavb pa ima glavno vlogo ožji in širši javni sektor. Zato so si v strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 zastavili cilj podvojiti število prenov. Energetska učinkovitost daje pozitivne učinke tako za končne odjemalce kot tudi za gospodarstvo. Energetska učinkovitost je torej ključnega pomena, zato bo tudi v prihodnje naš prioritetni projekt. Ozaveščanje in usposabljanje tako na državni kot lokalni ravni je zato ključnega pomena. Z razvojem modela prihodnosti, ki bo vključeval URE, dolgoročnim načrtovanjem v energetiki in zmanjševanjem izpustov bo zagotovljena dolgoročna uspešnost. In s tem se moramo odpraviti na pot zelene transformacije. 

Evropejci pričakujejo ukrepanje na ravni EU  

V nadaljevanju je Tina Vončina s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je spregovorila o uresničevanju evropskega zelenega dogovora in predstavila paket Pripravljeni na 55 ter priložnosti za zeleno transformacijo lokalno. Kot je dejala, da prizadevanja Evropske komisije za zmanjšanje izpustov segajo že nekaj desetletij nazaj, pokazal se je tudi že napredek in omenjeni paket predstavlja okvirni dogovor, na kakšen način zmanjšati izpuste in prinaša ukrepe na več področjih. Paket je sestavljen iz sklopa medsebojno povezanih predlogov, ki vzpostavljajo ravnovesje med oblikovanjem cen, cilji, standardi in podpornimi ukrepi. Začrtali so si torej pot in zastavili ambiciozne cilje, največ naporov pa bo treba usmeriti v to desetletje in temeljito posodobiti trenutno obstoječo zakonodajo. Zeleni prehod mora biti socialno pravičen, pomembno pa je, da se EU v teh prizadevanjih pridružijo tudi globalni partnerji. K doseganju cilja zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 bodo morale prispevati vse države članice in vsi sektorji, saj paket temeljito spreminja ustaljeni način življenja in razmišljanja. Zato paket uvaja tudi sistem trgovanja z izpusti za promet in stavbni sektor, ki bo začel delovati od leta 2026 naprej. Ti prihodki se bodo stekali v socialni sklad za podnebje, ki je prav tako novost tega paketa, ki bo zagotovil socialno pravičnost.  V veljavi ostaja uredba o delitvi prizadevanj, po katerem bodo razvite države članice k ciljem prispevale več. Eden izmed pomembnejših elementov paketa je spodbujanje rabe OVE in URE, pri čemer bo imela pomembno vlogo tudi zelena davčna politika, ki bo s povečanjem obdavčitve fosilnih goriv stimulirala izvedbo zelenih projektov. Poleg socialnega sklada za podnebje je ključni element tudi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za proizvode iz drugih delov sveta, ki bo zagotovil pravičnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Evropska komisija se zaveda, da bo to za države članice velik denarni zalogaj, zato je uvedla nekaj podpornih mehanizmov Kot je dejala, so pred Slovenijo številni izzivi in priložnosti: energetski prihranki pri obnovi stavb, pospeševanje rabo OVE in  s tem posledično manjša uvozno odvisnost, nadaljnja modernizacija industrije, ki že sedaj veliko vlaga v nove tehnologije, in cenovno sprejemljive oblike mobilnosti. Podpornih mehanizmov za države članice, torej tudi Slovenijo, je kar nekaj, od sklada za pravičen prehod, socialnega sklada za podnebje, mehanizma InvestEU, kohezijske politike, skupne kmetijske politike do načrta za okrevanje in odpornost.       

OVE in URE sta neločljivo povezana

Mag. Erik Potočar z MzI je predstavil nov zakon o spodbujanju rabe OVE ter novosti, ki jih prinaša lokalnim skupnostim, dotaknil pa se je tudi šestih novih področnih zakonov. Vsem je skupno to, da povezujejo nacionalni in lokalni nivo. Kot je izpostavil, zakon o spodbujanju rabe OVE ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE , določitev zavezujočega cilja deleža OVE v bruto končni porabi ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja. Slovenija si je zastavila cilj, da do leta 2020 doseže cilj 25-odstotnega deleža OVE, a trenutni podatki kažejo, da smo dosegli 23,5-odstotni delež, kar pomeni, da bomo razliko morali najverjetneje statistično dokupiti in za to plačati približno deset milijonov evrov.  Na področju energije iz OVE in SPTE se urejajo deklaracija za proizvodne naprave in potrdila o izvoru energije iz OVE in SPTE. Po novem se bodo spodbujali tudi drugi proizvodni viri, zato so oblikovali poseben sklad sredstev za financiranje. Zakon določa mehanizem mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža iz OVE, pomembna tema, sploh za lokalno skupnost, pa je zagotovo samooskrba. Že letos do poletja je bilo priklopljenih več kot 3.100 sončnih elektrarn, v načrtu pa jih je v tem trenutku še preko dva tisoč. Zakon opredeljuje pravice končnih odjemalcev s samooskrbo, ki je še vedno lahko individualna ali skupnostna. Po novem net mettering ni več mogoč, niso pa dolžni odjemalci več plačati sorazmernega prispevka za OVE in prispevka za URE. Pomembna vsebina zakona je tudi samoorskrbna lokalna skupnost, posebej pa naslavlja tudi prostorsko načrtovanje in umeščanje ter določanje pogojev za izdajo dovoljenj. Pri tem je še posebej pomembna vzpostavitev skupne kontaktne točke. S stališča OVE se posebej naslavlja tudi sektor ogrevanja in hlajenja, in sicer je v ta sektor treba vključiti za najmanj 1,3 odstotka OVE na leto. Na področju vključevanja OVE v promet ne bodo več veljali predpisi o primešavanju biogoriv, ampak bo poudarek na zmanjšanju izpustov.

Največji izziv pri trajnostnih projektih je izobrazba ljudi

V drugem delu srečanja je Iztok Gorjak iz Borzena predstavil zgodovino, današnje stanje in prihodnje izzive podporne sheme za OVE in SPTE, ki jo izvaja Center za podpore, in je del nacionalne energetske politike. Z njo sledijo skupni okoljski in energetski politiki EU, nadomeščajo razliko v izhodiščni ceni določene tehnologije, da ta lahko konkurira že uveljavljenim proizvodnim virom. Brez nje preboj novih virov brez subvencij ne bi bil mogoč, omogoča manjšo onesnaženost, povečanje tehnološkega razvoja ter manjšo odvisnost od (uvoženih) primarnih virov. Izpostavil je, da je bilo v zadnjih desetih letih izplačanih okoli 1,17 milijarde evrov podpor, od tega je bilo proizvodnji energije iz sončnih elektrarn namenjenih kar 85 odstotkov vseh sredstev. Na drugem mestu sledi SPTE z desetimi odstotki. Nerealiziranih je za več kot 313 MW projektov, za vstop v podporno shemo pa trenutno čaka več kot 200 proizvodnih naprav.

Na prvem omizju je župan mestne občine Kranj Matjaž Rakovec predstavil občinske projekte s področja energetske učinkovitosti, zmanjšanja izpustov, povečanja OVE, trajnostnega razvoja in in e-mobilnosti. Za projekte so pridobili nepovratna sredstva, denar pa so zagotovili tudi v javno-zasebnem partnerstvu. Tako so že zaključili z energetsko prenovo 22 stavb v svoji lasti, kmalu pa jih bo obnovljenih še 15. V bližnji prihodnosti pa se bodo lotili še zamenjave 130 vozil za električna skupaj z javnimi zavodi in podjetji, postavili naj bi sončne elektrarne in shranjevalnik električne energije. Po njegovem mnenju je ključ do uspeha dobra ekipa, znanje in povezovanje, kot župan pa moraš prebivalcem dobro znati predstaviti vizijo in koristi, ki jih posamezni projekti prinašajo krajanom. Dr. Boštjan Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo je izpostavil, da je za izvedbo projekta v Sloveniji ključno združevanje več partnerjev, postavitev inovativnih modelov in pritegovanje zasebnih partnerjev. Po njegovem mnenju se pilotni projekti kažejo kot dobra pot, njihov učinek pa se bo pokazal pri novih projektih, saj se poslovni partnerji s pridobljenim znanjem lažje odzivajo na hiter razvoj. 

Na omizju o samooskrbi in lokalnih priložnostih sta direktor podjetja SunContract Gregor Novak in produktni vodja na področju energetskih storitev v skupini GEN-I Darko Jojić, delila mnenje, da je samooskrba realnost, in predstavila njihove projekte samooskrbe.  Poudarila sta, da je treba projekte pravilno zastaviti, predvideti pričakovanja ozavestiti ljudi in ne pozabiti ključnega elementa solidarnosti. Kot sta zaključila so nastavki za samooskrbo dobri in kažejo, da gremo v pravo smer. Smiselno je zasledovati zmagovalno kombinacijo pri vseh deležnikih. Finančne in druge koristi lahko z izgradnjo OVE in samooskrbo pridobijo občina, investitor, občani ter okolje in narava. 

Letošnja konferenca se je zaključila s slavnostno podelitvijo nagrad zmagovalcema Borzenovega natečaja za najboljše magistrsko delo na temo trajnostne energetike. Zmagovalka natečaja je Anja Dolšak s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, za magistrsko delo z naslovom Presoja vidikov energijske prenove v smeri zdrave in okolju prijazne gradnje na primeru večstanovanjske stavbe. Posebno priznanje pa si je prislužil Žan Pirc s Fakultete za strojništvo za magistrsko delo Primerjalna analiza solarnih hladilnih sistemov.

Video vsebina

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.