V Ljubljani se danes zaključuje dvodnevna mednarodna konferenca o električnih vozilih in mobilnosti.
Gre za eno večjih konferenc v Evropi o razvoju električnega prometa, ki se je udeležujejo strokovnjaki z vsega sveta.
Glavne teme tokratnega srečanja, ki sta ga organizirala Kemijski inštitut in Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije, so nove tehnologije shranjevanja energije (baterije in gorivne celice), elektrotehnični in strojniški vidiki električnega vozila, infrastrukturne potrebe, povezane z razvojem elektromobilnosti ter okoljske,ekonomske in družbene posledice vpeljave trajnostne prometne politike.
Na konferenci so predavali tudi predstavniki različnih organizacij, avtomobilske industrije in drugih proizvajalcev, ki so predstavili svoje delo, dosežke in načrte na področju elektromobilnosti. Skupaj z oblikovalci trajnostnih politik in finančnimi strokovnjaki so razpravljali o dilemah, ki jih moramo preseči za uspešno vpeljavo električnih vozil v širšo uporabo. Kot so po vrsti poudarjali predavatelji, smo priča hitremu razvoju na tem področju, razlog za to pa je intenzivno delo proizvajalcev avtomobilov, baterij, gorivnih celic, električnih motorjev in drugih komponent. Rezultat tega so vedno nove, izboljšane tehnologije. Vendar pa bo potrebnega še veliko dela, da bodo električna vozila dostopna široki uporabi. Še zlasti na področju shranjevanja energije in razvoja zmogljivejših in zanesljivejših, zlasti pa cenejših baterij za električna vozila. Hkrati je treba razvijati tudi spremljajočo infrastrukturo, ki je potrebna za uspešno uvedbo električnega vozila v vsakdanjo prakso. Evropa ima vse možnosti za uspešen razvoj električne mobilnosti, vendar potrebujemo evropska platforma, saj bo vsaka država zase težko uspešna. S skupnimi močmi pa bo to precej lažje in tudi cenejše.
Udeleženci konference so se strinjali, da je električno vozilo ključnega pomena za trajnostni razvoj, za nadaljnji razvoj električnega vozila pa je izjemnega pomena najti načine, kako elektriko pridobivati na kar se da najčistejši in najcenejši način, obenem pa zagotoviti optimalno izrabo in dostopno ceno končnega izdelka.
Večina zahodnoevropskih držav, ZDA in velika večina proizvajalcev pričakuje, da bo do leta 2020 v voznem parku že deset odstotkov povsem električnih vozil. Če pa upoštevamo, da hibridni avtomobili postajajo tudi tržno vedno bolj prepoznavni in, da poznamo tudi že vodikova električna vozila, je napoved deleža okolju prijaznih vozil v voznih parkih lahko še bolj optimistična.
Organizatorji konference so pripravili tudi razstavo o elektromobilnosti. Na njej se predstavljajo slovenski ponudniki električnih vozil in pripadajoče infrastrukture, na ogled pa so tudi prvi zametki novih tehnologij za električne motorje in baterije slovenskih proizvajalcev. Predstavlja se tudi študentska ekipa, ki je v okviru projekta Elektromobilnost za Slovenijo sestavila električno vozilo iz slovenskih delov. (pb)