Okolje

Doseganje ciljev leta 2020 je spodbudno, a za cilje v letu 2030 bo treba izvajanje ukrepov pospešiti

Danes je izšlo že peto Podnebno ogledalo 2022, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v letu 2021. Prikazano je tudi doseganje ciljev, ki si jih je Slovenija zastavila na področju zmanjševanja emisij, energetske učinkovitosti in rabe OVE. 

Doseganje ciljev leta 2020 je spodbudno, a za cilje v letu 2030 bo treba izvajanje ukrepov pospešiti

Pomemben del Podnebnega ogledala je povzetek za odločevalce, v katerem so strnjeni glavni zaključki spremljanja izvajanja ukrepov, po potrebi skupaj s predlogi za boljše usmerjanje ukrepov in pričakovanimi učinki teh aktivnosti. Namen Podnebnega ogledala je namreč ravno podpora pri odločanju o usmerjanju aktivnosti, ki je potrebno za nadgradnjo izvajanja obstoječih ukrepov. Čeprav bo Slovenija na področju emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami (neEU-ETS), cilj za leto 2020 dosegla, to za doseganje ciljev v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj.  Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo, lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov.

Slovenija zaenkrat še dobro izpolnjuje zaveze iz pariškega sporazuma in dosega cilje na področju emisij toplogrednih plinov. Te so bile leta 2020 za več kot 20 odstotkov pod zastavljenim ciljem. Kljub temu bo za doseganje dolgoročnih ciljev, zaradi gospodarskih koristi in zmanjšanja uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, treba izvajanje ukrepov bistveno okrepiti in nadgraditi. Pospešitev izvajanja ukrepov, usklajeno podnebno upravljanje in dostop do energetske učinkovitosti za vse prebivalce so namreč ključni za doseganje energetsko podnebnih ciljev in ekonomsko vzdržen zeleni prehod ključni, ugotavlja Podnebno ogledalo 2022.

Čeprav je Slovenija cilja na področjih emisij iz virov neEU-ETS, in energetske učinkovitosti za leto 2020 dosegla, to za dolgoročno obvladovanje rabe energije in emisij ne bo dovolj. Cilji za leto 2030 so v primerjavi s cilji za leto 2020 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. Za njihovo doseganje bo treba pospešiti izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov. Ob tem bo treba na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost in dostop do nje zagotoviti tudi ranljivim skupinam prebivalstva. 
Rezultati Podnebnega ogledala 2021 kažejo, da je Slovenija nacionalni cilj zmanjševanja emisij za leto 2020 dosegla. Emisije so se leta 2020 zmanjšale za 9,8 odstotka in so bile za 20,7 odstotka nižje od cilja. Tudi leta 2020 je imel največji delež v emisijah neEU-ETS promet s 47 odstotki, sledili so kmetijstvo z 18 odstotki, široka raba s 14 odstotki in industrija z 12 odstotki.
Dosežen je bil tudi cilj Slovenije na področju energetske učinkovitosti za leto 2020. Raba primarne energije se je namreč tega leta zmanjšala tretje leto zapored, tokrat za 5,5 odstotka in je bila 11,1 odstotka pod ciljno vrednostjo. K znatnemu zmanjšanju rabe primarne energije in tudi emisij neEU-ETS je leta 2020 prispevalo predvsem izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Vendar bi bila oba cilja po ocenah iz leta 2019 predvidoma dosežena tudi, če leto 2020 ne bi bilo posebno. 
Obvezujoč cilj, ki ga je imela Slovenija na področju OVE, leta 2020 ni bil dosežen, saj je bil delež OVE v bruto rabi končne energije s 24,1 odstotka še vedno 0,9 odstotne točke nižji od cilja. Za izpolnjevanje svojih obveznosti, torej formalno doseganje cilja, je morala Slovenija nastalo vrzel zapolniti z dokupom statističnega prenosa. Dokler vrzeli ne bomo zapolnili, bodo takšni dokupi ponovno potrebni in bodo dražji, saj razmere v letu 2020 niso bile tipične.

Zasledovanje zastavljenih indikativnih ciljev je treba zagotoviti v vseh sektorjih

Analize v okviru Podnebnega ogledala 2022 kažejo, da so pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij na splošno največje težave pri novih instrumentih in tistih, ki zahtevajo kompleksnejšo koordinacijo. Podnebno ogledalo 2022 zato izpostavlja nekaj glavnih priporočil. Med drugim naj vlada primarno pospeši izvajanje že načrtovanih ukrepov za zmanjševanje emisij in rabe energije ter povečevanje izrabe OVE v polnem obsegu in sprejme dodatne ukrepe za prehod v podnebno nevtralnost. Izvajanje podnebnih ukrepov in zasledovanje zastavljenih indikativnih ciljev je treba zagotoviti v vseh sektorjih, zlasti pa v prometu, kmetijstvu ter pri ravnanju z energijo v stavbah in industriji. Prav tako naj za učinkovito izvajanje ukrepov vlada zagotovi ustrezno organiziranost in koordinacijo podnebnih aktivnosti (podnebno upravljanje). To vključuje ustrezno kadrovsko zasedbo in organiziranost izvajalskih in drugih pristojnih služb, opredelitev pristojnosti in odgovornosti, nadsektorsko koordinacijo in operativno povezovanje z deležniki, nadgradnjo spremljanja izvajanja ukrepov ter vključevanje podnebnega ukrepanja v sektorske in horizontalne programe ter finančne načrte. Med priporočili je navedeno še, da morajo pristojne institucije pri zagotavljanju finančnih spodbud za izvajanje podnebnih ukrepov preprečiti nastanek vrzeli oziroma konic pri spodbujanju. Za maksimiranje dolgoročnih koristi je treba zagotoviti tudi ustrezno in čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih sredstev.

Podnebno ogledalo 2022, ki ga je pripravil Center za energetsko učinkovitost IJS v sodelovanju s partnerji, je že peto Podnebno ogledalo, pripravljeno v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij, in obenem drugo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev. Pri pregledu doseganja ciljev se z njim zaključuje obdobje do leta 2020, na področju spremljanja izvajanja ukrepov pa z vključitvijo ukrepov iz Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in velike večine ukrepov (83 odstotkov) iz NEPN že vstopajo v obdobje do leta 2030. Spremljanje izvajanja ukrepov je pomemben del podnebnih aktivnosti, saj omogoča vpogled v trenutno stanje in daje koristne usmeritve za prihodnje ravnanje. (pb)

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.