Včeraj je bil dosežen začasni dogovor o prihodnjih regionalnih in kohezijskih skladih, namenjenih krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU.
Glede na začasni dogovor med pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta, bo pomemben del Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki je daleč največji javni sklad EU, namenjen pametni rasti in zelenemu gospodarstvu.
Države bodo lahko izbirale med tem, ali bodo zahtevane minimalne vire, dodeljene za vsakega od ciljev, izpolnile na nacionalni ali regionalni ravni. Za tri skupine držav/regij (razvite, v razvoju, manj razvite) bo za pametno rast namenjenih do 40 odstotkov, za zeleno gospodarstvo pa 30 odstotkov sredstev.
Kohezijski sklad (CF) se bo še naprej osredotočal na naložbe v okoljsko in prometno infrastrukturo.
Po novem bodo iz regionalnega financiranja EU med drugim izključene razgradnja ali gradnja jedrskih elektrarn in naložbe v fosilna goriva. Izjema so projekti s področja zemeljskega plina, ki nadomeščajo ogrevalne sisteme na premog, prenovo plinske infrastrukture, ki omogoča uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter javna naročila čistih vozil. Za takšne naložbe se bo lahko namenilo največ med 0,2 in 1,55 odstotka nacionalnih sredstev ESRR in CF. Kriteriji bodo povezani z ravnjo BDP in odvisnostjo od fosilnih goriv. Poleg tega morajo biti projekti, ki vključujejo naložbe v zemeljski plin, za možnost pridobitev sredstev odobreni najkasneje do 31. decembra 2025.
Dogovor vključuje tudi večjo podporo mestom, in sicer bo najmanj osem odstotkov sredstev ESRR na nacionalni ravni, namenjenih trajnostnemu razvoju mest in oblikovanju Evropske mestne pobude. Posebni ukrepi so bili sprejeti za najbolj oddaljene regije, otoke in opuščena območja. Spoštovanje ciljev okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti ter načel krožnega gospodarstva so dobili večji pomen. Večji poudarek pa je tudi na raziskavah in inovacijah, vključno z oblikovanjem Medregionalnega instrumenta za naložbe v inovacije.
Uredba o ESRR in CF (prej zajeta v dveh ločenih uredbah) opredeljuje posebne cilje in obseg podpore za oba sklada, vključno z neupravičenimi dejavnostmi, za programsko obdobje 2021–2027. Večletni finančni okvir za regionalno financiranje EU za naslednjih sedem let namenja 242,9 milijarde evrov.
V prihodnji uredbi o skupnih določbah je opredeljenih pet ciljev politike. Prvi je konkurenčnejša in pametnejša Evropa, drugi bolj okolju prijazen, nizkoogljičen prehod na neto brezogljično gospodarstvo in odporno Evropo, tretji bolj povezana Evropa, četrti bolj socialna in vključujoča Evropa ter peti Evropa, ki je bližje njenim državljanom.
Vsebino sporazuma morata sedaj potrditi Evropski parlament in Svet EU.