Kot so sporočili iz Dravskih elektrarn, se večina plavja, ki potuje po reki Dravi, ustavi pred hidroelektrarno Zlatoličje, kjer ga nato odstranijo. Količine plavja so še posebej velike v obdobjih. visokih vod oziroma ob drugih vremenskih nevšečnostih in so ga doslej do odvoza skladiščili na prostoru ob elektrarni. Po zaslugi pridobljenega okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja, ki izkazuje primernost predelovalne tehnologije, pa bodo v prihodnje na lokaciji hidroelektrarne Zlatoličje lesni del odstranjenega plavja lahko predelovali v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Dravske elektrarne so za navedeni postopek pridobile tudi mednarodni certifikat SURE, ki potrjuje skladnost z zahtevami Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov RED II. Pridobljeni certifikat je ključen korak pri zagotavljanju skladnosti z emisijskimi standardi za biogoriva, ki jih predpisujejo regulativni organi, zlasti za operaterje proizvodnje električne energije in toplote iz biomase ali bioplina z močjo nad 20 MW.
V praksi to pomeni, da bodo lesni del plavja, ki ga bodo predelali v lesne sekance, lahko uporabili v kurilni napravi Termoelektrarne Šoštanj, s čimer bodo v skupini HSE prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa in uresničevanju trajnostnih energetskih praks.
Mag. Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tej priložnosti poudaril, da družba s pridobljenimi dovoljenji in omenjenim certifikatom znova dokazuje svojo zavezanost k trajnostnemu razvoju ter odgovornemu in učinkovitemu ravnanju z viri ter dodal, da Dravske elektrarne tudi s temi koraki pomembno prispevajo h globalnim prizadevanjem za zmanjšanje ogljičnega odtisa in k zelenemu prehodu.
Mag. Branko Debeljak, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj, pa je izpostavil, da v šoštanjski termoelektrarni biomaso že sedaj v manjšem deležu dodajajo velenjskemu lignitu, pri čemer za uporabljeno lesno biomaso nakup emisijskih kuponov ni potreben in je tako z okoljskega kot z vidika alternativnih priložnosti v postopnem zelenem prehodu pomemben energent. Ob tem je še izrazil prepričanje, da je lesna biomasa za Slovenijo velika priložnost in premalo izkoriščen potencial.