Vlada sprejela rebalans Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2015.
Vlada je sicer že 2. aprila sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada razen v delu, ki se nanaša na sofinanciranje ukrepov določenih v Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016, iz katerega se prednostno financirajo ukrepi na območjih z prekomerno obremenitvijo zraka z delci PM 10.
Ker je vlada 14. maja nato sprejela Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016, v katerem je določila ukrepe, ki bodo sofinancirani s sredstvi omenjenega sklada, je na včerajšnji seji sprejela Rebalans poslovnega in finančnega načrt Eko sklada.
Ta predstavlja programsko podlago za izvajanje dejavnosti Eko sklada v letu 2015. Načrt opredeljuje obseg, vsebino in način izvajanja programov spodbujanja okoljskih naložb. Pripravljen je na podlagi ocene rezultatov poslovanja za leto 2014 in ocene razpoložljivih sredstev v letu 2015. Po načrtu bo Eko sklad objavil javne razpise za ugodno kreditiranje okoljskih naložb tako za gospodinjstva kot za pravne osebe in samostojne podjetnike ter lokalne skupnosti ter javne pozive za nepovratne finančne spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije s sredstvi pridobljenimi na podlagi Energetskega zakona. Po sprejetju Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe 2015, pa bo sedaj lahko objavil tudi razpise za namene določene v tem programu.
Vlada sicer pričakuje, da se bo v podnebni sklad letos in prihodnje leto nateklo med 16 in 19 milijonov evrov. Kot je razvidno iz programa, pa naj bi se sredstva sklada v pretežni meri porabila za izvedbo ukrepov energetske sanacije stavb in priklopa na daljinsko ogrevanje, za nakup novih okolju prijaznih avtobusov/minibusov za izvajanje dejavnosti linijskih avtobusnih prevozov v mestnem in medkrajevnem prometu ter spodbujanje trajnostne mobilnosti za obisk območij ohranjanja narave, za izgradnjo infrastrukturnih ureditev nedeljive infrastrukture v sklopu izgradnje HE na Spodnji Savi, za investicije v izgradnjo novih manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za samooskrbo, za izvedbo projektov, za katere je Evropska komisija odobrila sofinanciranje iz programa LIFE, za izvedbo projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju podnebnih sprememb, za ozaveščanja, izobraževanja, usposabljanja, priprave strokovnih podlag s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter poplačilo mednarodnih obveznosti Slovenije v okviru globalnih podnebnih prizadevanj.
Eko sklad bo sicer tudi letos nadaljeval s kreditiranjem okoljskih naložb kot osnovne dejavnosti Eko sklada in za to zagotovil najmanj 35 milijonov evrov sredstev, v primeru razpoložljivih sredstev in potreb potencialnih kreditojemalcev pa tudi več. Interes občanov za kredite Eko sklada se povečuje zaradi možnosti hkratne pridobitve nepovratnih sredstev in posojil za istovrstne naložbe. Tudi pri pravnih osebah je zaradi zelo ugodne obrestne mere veliko zanimanje za posojila Eko sklada, čeprav se pri nekaterih pravnih osebah še naprej odražajo težave pri zagotavljanju ustreznega zavarovanja vračila kreditov.
Finančni načrt za leto 2015 predvideva tudi črpanje deset milijonov evrov iz naslova novega dolgoročnega kredita EIB, za katerega je bila pogodba podpisana maja 2011, poroštveni zakon za tretji okvirni kredit EIB v višini 50 milijonov evrov pa je bil na potrjen v državnem zboru oktobra 2013. Kredit se bo predvidoma črpal do leta 2016.
Letos bo Eko sklad nadaljeval tudi z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud v skupnem znesku predvidoma 24,5 milijona evrov z namenom zmanjšanja rabe energije, in sicer bo 22 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud namenjeno občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, 2,5 milijona evrov pa bo namenjeno spodbujanju nakupa električnih vozil.
Skladno s sprejetim novim energetskim zakonom bo Eko sklad nadaljeval tudi program brezplačnega energetskega svetovanja občanom v svetovalnih pisarnah po vsej Sloveniji, združenih v mrežo ENSVET, za kar bo letos zagotovil milijon evrov, dodatnih 200 tisoč evrov pa bo namenjeno še za izvajanje izobraževalnega programa Centra za podpore, ki deluje v okviru Borzena. (pb)