Po mnenju združenja elektro industrije Eurelectric bi lahko nadaljevanje procesov elektrifikacije prometa ter povečanja energetske učinkovitosti v stavbah in eneregtsko intenzivni industriji, ki so zaradi razglašene pandemije delno zastali, bistveno prispevalo k oživitvi evropskega gospodarstva, zagotovitvi novih delovnih mest in izpolnjevanju okoljskih ciljev. Kot pravijo, bi že pospešen zagon projekta vzpostavitve mreže polnilnih postaj za električna vozila, pri čemer je bilo doslej postavljenih le 17 odstotkov od načrtovanih milijon javnih polnilnic do leta 2025, zagotovil precej dela lokalnim podjetjem in ustvaril tudi pogoje za oživitev avtomobilske industrije. Podobne pozitivne gospodarske učinke pa bi lahko dosegli tudi s pospešeno energetsko obnovo stavb, saj jih trenutno ustreza sodobnim energetskim standardom zgolj četrtina. S številnimi projekti izboljšanja izolacije stavb in prehodom ogrevanja na toplotne črpalke se tako ne bi samo približali zadanim ciljem glede večje energetske učinkovitosti in znižanja računov za porabljeno energijo, ampak bi s tem na lokalnih ravneh omogočili tudi odprtje približno 1,4 milijona novih delovnih mest.
Magnus Hall, predsednik združenja Eurelectric, je ob tem poudaril, da bi strategija okrevanja evropskega gospodarstva morala temeljiti na prehodu v nizkoogljično družbo, pri čemer so prednostne naložbe v brezogljično oskrbo z energijo, polnilno infrastrukturo za električna vozila, posodobitev distribucijskega omrežja ter povečanje energetske učinkovitosti v ogrevalnih sistemih, idealna priložnost za pospešitev zaposlovanja in izvedbo okoljskih ukrepov hkrati. Poleg tega bi s tem izboljšali tudi položaj energetskih podjetij, ki bodo zaradi sprejetih ukrepov, manjšega odjema in nižjih cen energije, letos imela precejšen izpad prihodkov. Po ocenah Eurelectrica naj bi se namreč odjem električne energije letos zmanjšal za 6 do 10 odstotkov na letni ravni, energetske investicije pa upadle za približno 15 odstotkov. Kot je še dejal, energetski sektor ne glede na trenutne težave nadaljuje s procesi povečevanja deleža obnovljivih virov v energetski mešanici. Tako naj bi se po zaslugi priključitve novih proizvodnih enot na obnovljive vire in letošnje bolj mile zime delež OVE pri proizvodnji električne energije povečal že na 40 odstotkov, delež premoga pa v prvih štirih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 27,5 odstotka.