V prostorih družbe Elektro Maribor so včeraj predstavili nekaj ključnih kazalcev poslovanja v minulem letu. Kot je uvodoma pojasnil predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, se na njihovem oskrbnem območju nahaja kar 23 odstotkov vseh slovenskih uporabnikov električne energije, pri čemer so jim lani distribuirali 2,28 TWh električne energije ozirom za 0,8 odstotka manj kot leto prej. Zmanjšanje odjema na območju Elektra Maribor je bilo največje v vsej slovenski distribuciji, pri čemer gre po Sovičevih besedah to pripisati predvsem slabšim gospodarskim in socialnim razmeram v tem delu države. Drugače pa se je lani število gospodinjskih odjemalcev povečalo za 816, kar je največje povečanje po letu 2010, na drugi strani pa se je prvič po letu 2007 lani zmanjšalo število poslovnih uporabnikov na nizki napetosti in prvič po letu 1997 tudi število industrijskih odjemalcev. Kljub temu v Elektru Maribor zaznavajo povečanje povprečne obračunske moči, pri čemer je ta lani znašala 2.027 MW in tako bila za 7 MW višja kot leto prej. Obračunska moč se je povečala pri dveh ključnih spremljanih skupinah, pri čemer se je pri gospodinjstvih povečala za 10 MW, kar je največ po letu 2010, in sicer predvsem na račun vključevanja novih uporabnikov, pa tudi novih naprav, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. Za 5 MW se je povečala tudi obračunska moč poslovnim uporabnikom na nizki napetosti, medtem ko se je industrijskim odjemalcem zmanjšala za 8 MW, kar gre po ocenah družbe Elektro Maribor pripisati predvsem uvedbi ukrepov za obvladovanje moči, pa tudi zmanjšanju gospodarskih aktivnosti. Še naprej je zaznati tudi naraščanje konične moči, najvišja je bila dosežena 25. januarja lani v višini 425 MW, kar vse narekuje nadaljnja vlaganja v jakost elektrodistribucijskega omrežja.
Za naložbe lani skoraj 32 milijonov evrov
V Elektru Maribor ugotavljajo, da se pogostost in intenzivnost izrednih vremenskih razmer na njihovem območju v zadnjih letih povečuje, tako da so tudi lani, podobno kot leto prej, v vsem letu imeli kar 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami. Kljub temu ohranjajo visoko zanesljivost oskrbe, saj je bila lani letna stopnja neprekinjenosti napajanja z električno energijo kar 99,98-odstotna. Zasluge temu gre poleg požrtvovalnega dela vzdrževalcev ob daljših izpadih zaradi vremenskih razmer, pripisati tudi dejstvu, da v zadnjih letih pospešeno vlagajo tudi v povečanje robustnosti in posodobitev omrežja. Tako je delež kabliranega in nadzemnega izoliranega srednje in nizkonapetostnega omrežja konec minulega leta dosegel že 71,5 odstotka, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem. Zelo uspešni pa so tudi pri nameščanju naprednih merilnih sistemov, tako da je bilo lani v sistem naprednega merjenja vključenih že skoraj 190 tisoč njihovih odjemalcev, kar predstavlja 86 odstotkov vseh merilnih mest.
Za naložbe so sicer lani v Elektru Maribor namenili skoraj 32 milijonov evrov, podobno višino naložbenih sredstev pa načrtujejo tudi za letos, pri čemer v ospredju ostajajo naložbe v povečanje robustnosti in zmogljivosti omrežja. Tako načrtujejo, da bodo letos zgradili oziroma obnovili več kot 270 kilometrov srednje- in nizkonapetostnih vodov ter 86 transformatorskih postaj ter v napredni merilni sistem vključili že več kot 90 odstotkov vseh uporabnikov njihovega omrežja. Kot je povedal mag. Sovič, je pri izvajanju investicijskih načrtov pomembno tudi to, da delničarji razumejo potrebe po krepitvi in posodobitvah distribucijskega omrežja in temu namenjajo tudi večji del dobička, tako da lahko skoraj dve tretjini investicijskih potreb pokrijejo z lastnimi sredstvi.
Število razpršenih virov skokovito narašča
Konec leta 2019 je bilo na območju družbe Elektro Maribor mrežno integriranih že 2.874 proizvodnih virov, kar je 853 oziroma kar 42 odstotkov več kot leto prej. Povečanje gre predvsem na račun 837 novih tako imenovanih samooskrb. Skupna moč vseh lokalnih proizvodnih virov je lani dosegla 185 MW, kar je bilo za 10 MW oziroma 6 odstotkov več v primerjavi z letom prej, pri čemer pa se naraščanje števila proizvodnih enot ne odraža tudi v povečanju proizvodnje. Tako so lani od lokalnih proizvodnih virov prevzeli «le« 0,32 TWh, kar je bilo za 5,6 odstotka manj kot leto prej. V Elektru Maribor ob tem poudarjajo, da ima mrežna integracija razpršenih proizvodnih virov večplastne učinke. Med drugim ti lahko negativno vplivajo na kakovost napetosti in zanesljivost obratovanja omrežja in so zato potrebna dodatna vlaganja v obstoječo elektrodistribucijsko infrastrukturo ter dodatni ukrepi in aktivnosti pri njihovem vključevanju v omrežje in pri spremljanju njihovega obratovanja. Po ocenah iz študije Elektroinštituta Milan Vidmar naj bi vsak dodaten kW iz razpršenih virov pomenil dodatna potrebna vlaganja v distribucijsko omrežje v višini 450 evrov, kar za Elektro Maribor ob dejstvu, da imajo nadpovprečni delež mrežno integriranih obnovljivih virov energije, precejšnje finančno breme.
Krepitev stikov z uporabniki
Elektro Maribor s ciljem zagotavljanja čim boljših storitev za uporabnike omrežja širi njihov nabor storitev in zagotavlja različne vire informiranja o dogajanjih v omrežju. Tako so uporabnikom na voljo brezplačne telefonske številke za splošne informacije in prijavo okvar in motenj, imajo možnost individualnega obveščanja o načrtovanih in nenačrtovanih prekinitvah napajanja z SMS sporočili ali po e-pošti in možnost namestitve mobilne aplikacije, ki med drugim omogoča vpogled v splošne in tehnične podatke merilnega mesta, pregled števčnih stanj in rabe električne energije na merilnem mestu, prijavo na prejemanje obvestil o prekinitvah distribucije električne energije ter pošiljanje sporočil o okvari na omrežju. S ciljem znižanja stroškov pa uporabnikom omogočajo tudi brezplačen prehod na dvotarifni sistem, pri čemer je bilo konec minulega leta vanj vključenih že 56 odstotkov gospodinjskih uporabnikov.