Minulo poslovno leto si bodo v Elektru Maribor zapomnili po vrsti rekordnih dosežkov. Tako se je lani znova povečala konična moč, ki je z 441 MW dosegla najvišjo vrednost do sedaj. Kot pravijo v Elektru Maribor, ta narašča že od leta 2015, že dve leti zapored pa v času izjemno nizkih temperatur dosega celo rekordno vrednost. Konična moč je pomembna zaradi dimenzioniranja omrežja in njena intenzivna rast narekuje tudi ojačitve omrežja.
Tako ne preseneča, da z naraščajočimi potrebami naraščajo tudi vlaganja Elektra Maribor v razširitev in povečanje robustnosti omrežja, pri čemer so v zadnjem desetletju za te namene porabili kar 249 milijonov evrov, v naslednjem desetletnem obdobju do leta 2028 pa naj bi jih še med 300 in 400 milijonov, odvisno od sprejete razvojne različice. Drugače pa so samo lani za naložbe namenili 31,7 milijona evrov, največ v zgodovini družbe.
Elektro Maribor je sicer lani skupaj imel 16.616 kilometrov omrežja , pri čemer je po zaslugi intenzivnih vlaganj delež kabliranega omrežja prvič nekoliko presegel 50-odstotni delež, delež kabliranega in nadzemnega izoliranega srednje- in nizkonapetostnega omrežja pa prvič dosegel 70 odstotkov. Vzporedno z večanjem robustnosti omrežja Elektro Maribor precej vlaga tudi v jakost in napredne merilne sisteme, saj se zavedajo, da je izgradnja sistema naprednega merjenja za uporabnike distribucijskega omrežja električne energije, vse akterje na trgu in širšo skupnost, izjemnega pomena. Konec leta 2018 je bilo v sistem naprednega merjenja vključeno tako že skoraj 167 tisoč uporabnikov, oziroma že 76 odstotkov vseh merilnih mest.
Elektro Maribor ima ambiciozne investicijske načrte tudi za letos, pri čemer načrtujejo izgradnjo oziroma obnovo več kot 310 kilometrov srednje- in nizkonapetostnih vodov ter 82 transformatorskih postaj. Do konca leta pa bo v sistem naprednega merjenja vključenih že več kot 80 odstotkov vseh uporabnikov omrežja, kar pomeni, da bo cilj 80-odstotne vključenosti zapisna v Energetskem zakonu EZ-1, dosežen že pred letom 2020.
Poraba električne energije v zadnjih letih narašča
Gospodinjski odjem, ki predstavlja približno tretjino vsega odjema, v zadnjih dveh desetletjih ves čas, a zmerno narašča, lani za 0,9 odstotka. Poslovni odjem, ki predstavlja dve tretjini vsega odjema na območju družbe, pa izmenjaje narašča in pada. V kriznem letu 2008 je denimo poslovni odjem padel skoraj za 6 odstotkov, padal je tudi od leta 2011 do leta 2014. V zadnjih letih poslovni odjem znova sorazmerno hitro narašča, in sicer se je lani povečal za 1,8 odstotka, po letu 2014 pa skupaj za 8 odstotkov.
Celotni odjem na območju družbe se je lani povečal za 1,4 odstotka in dosegel 2,3 TWh. Četudi relativno visoka, je rast odjema na območju Elektro Maribor za približno pol odstotne točke šibkejša, kot sicer v slovenski elektrodistribuciji, kar gre, kot pravijo v Elektru Maribor, pripisati drugačnim gospodarskim in socialnim razmeram na tem območju.
V letu 2018 je bilo sicer 86 odstotkov potrebne energije prevzete iz prenosnega omrežja, 14 odstotkov pa od lokalnih proizvodnih virov (male elektrarne na obnovljive vire energije in soproizvodnje). Konec leta 2018 je bilo na območju družbe mrežno integriranih že 2.241 proizvodnih virov, kar je 673 več kot leto pred tem.
V letu 2018 je bilo znova veliko število (27) dni z izrednimi vremenskimi razmerami, ki pa niso bile tako intenzivne, kot leta 2017 (vetrolom) ali pa 2014 (žledolom). Kakovost oskrbe z električno energijo je bila zaradi tega in zaradi intenzivnih vlaganj v robustnost in naprednost omrežja, v letu 2018 ena najvišjih v zadnjih letih. Upoštevaje vse vzroke, lastne in tuje ter višjo silo, je bila tako lani letna stopnja neprekinjenosti napajanja z električno energijo kar 99,98-odstotna.