Energetika

Elektroservisi: Najpomembnejši trend kompaktiranje DV

V podjetju Elektroservisi precej časa namenjajo intenzivnemu raziskovanju novih tehnologij na področju daljnovodov.
Elektroservisi: Najpomembnejši trend kompaktiranje DV

Tako kot v Sloveniji in Evropi, je gradnja daljnovodov tudi drugod po svetu panoga, ki se spreminja počasi in konservativno, sta povedala prodajna inženirka Srečka Žlajpah in direktor Inženiringa Marijan Premk iz podjetja Elektroservisi.  

»Veliko smo raziskovali po javno dostopnih podatkih in ugotovili, da se tehnološke spremembe izvajajo počasi, postopoma in premišljeno. Sicer pa so trendi po svetu različni. Če govorimo na primer o kompaktiranju daljnovodov, je to v Severni in Južni Ameriki veliko bolj razširjeno kot v Evropi in ima že več desetletno tradicijo. Prav tako je čez lužo bolj običajno, da na iste podpore - stebre namestijo dva napetostna nivoja, pri čemer gre običajno za kombinacijo nizkonapetostnih in visokonapetostnih vodov,« sta pojasnila sogovornika.  

Vlade in upravljavci visokonapetostnih daljnovodov predvsem v Evropi veliko aktivnosti namenjajo večji sprejemljivosti daljnovodov za okolje. Raziskujejo v smeri zmanjšanja gabaritov daljnovodov, »kamuflaže« daljnovodnih stebrov v naravnem okolju z izborom različnih stebrov in z uporabo rastlin za manjši vizualni vpliv na okolje. Glede na dostopne informacije pa je najpomembnejši trend dejansko kompaktiranje daljnovodov.  

»V podjetju Elektroservisi, smo precej časa namenili intenzivnemu raziskovanju novih tehnologij na področju daljnovodov. Uporabili smo predvsem javno dostopne članke s strokovnih srečanj (CIGRE in IEEE) ter tujih strokovnih časopisov. Opazili smo, da v tujini ni prišlo do široke uporabe vodnikov, ki prenesejo večje temperature. Predpostavljamo, da je razlog v večjih izgubah, ki so posledice segrevanja,« sta dejala prodajna inženirka Žlajpah in direktor Inženiringa Premk.    

Vodniki s kompozitnim jedrom omogočajo boljši izkoristek  

V nadaljevanju sta sogovornika povedala, da se jim bolj zanimivi zdijo vodniki z večjim deležem aluminija ter kompozitnim jedrom in tako imenovani dvojni vodniki. Vodniki s kompozitnim jedrom imajo večji delež aluminija, kar omogoča boljši izkoristek - zmogljivost. Po podatkih proizvajalcev dovoljujejo do dvakrat večji tok od standardnih vodnikov. Zaradi boljših mehanskih lastnosti (razmerja med težo in mehansko trdnostjo karbonskega kompozitnega jedra) dovoljujejo povečanje razpetin. Vodniki so zato zelo primerni za povečanje prenosnih zmogljivosti obstoječih daljnovodov.  

Ob tem sta sogovornika omenila še en zanimiv tip vodnikov, ki so ga razvili v ZDA, in sicer tako imenovane dvojne vodnike. V tem primeru dva standardna AlFe vodnika v proizvodnji na poseben način zasukajo skupaj. Tak zasukan dvojni vodnik je veliko bolj elastičen od enega samega vodnika. Zaradi spremembe preseka in nestalnega preseka (vodnika sta večkrat v m1 zasukana drug okoli drugega) so taki vodniki veliko bolj odporni na učinke vetra na vodnike. Te mehanske lastnosti lahko bistveno zmanjšajo ali celo odpravijo učinke galopiranja. Zato omogočajo povečanje razpetin, ter dopuščajo večje sile napenjanja vodnikov in manjše povese. Tudi dvojni vodniki obratujejo pri nižjih temperaturah in zato ne povzročajo dodatnih temperaturnih izgub. Posebej so primerni za kompaktne daljnovode.  

»Velika večina daljnovodnih stebrov po svetu ima še vedno klasične predalčne jeklene konstrukcije. Predpostavljamo, da je to posledica dobrih izkušenj upravljavcev daljnovodov in učinkovitosti takih konstrukcij. Raziskujejo pa se nove oblike za različne namene, kot so na primer »super vitki« stebri za povišanje oddaljenosti vodnikov od tal in za lažje križanje z drugimi vodi. Zanimivi so tudi zaviti stebri (twisted towers), predvsem pri rekonstrukcijah obstoječih vodov. Zaradi svoje oblike namreč omogočajo gradnjo novega daljnovoda na obstoječih stojnih mestih ob normalnem obratovanju obstoječih vodov, in sicer večino časa med izvajanjem del,« sta med drugim še pojasnila omenjena sogovornika iz podjetja Elektroservisi.

Miro Jakomin

Več o tej temi v septembrski številki revije Naš stik.