Izdano letno poročilo družbe ELES kaže, da so v letu 2021 v investicije vložili 153,2 milijona evrov, kar je trikratnik desetletnega povprečja. Gre za zaključevanje največjega investicijskega cikla, katerega končna izvedba – dobave, gradnje in montaže so se začele v letu 2019. Predhodne aktivnosti, kot so pridobivanje upravnih dovoljenj, projektno investicijska dokumentacija, izvedbe javnih naročil, pa so se začele že precej prej, nekatere tudi pred več kot desetimi leti.
V preteklem letu je bilo v teku 58 projektov za izgradnjo novih in nadgradnjo obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transformatorskih postaj. Med ključnimi projekti je projekt izgradnje 2x400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince in 400/110 kV RTP Cirkovce, ki predstavlja največjo investicijo v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa. Gradnja daljnovoda se je začela v juliju leta 2020, s 30. junijem letos pa je v poskusnem obratovanju.
Dela na izgradnji 400/110 kV RTP Cirkovce so se začela spomladi leta 2019, lani pa sta bili izvedeni dobava in vgradnja 400 kV transformatorjev. Izvedeni so bili vsi potrebni zagonski in funkcionalni preizkusi, po katerih se je z vzankanjem 400 kV daljnovodov v maju začelo obratovanje 400 kV stikališča. Prav tako je bila izvedena zadnja faza prevezav 110 kV kablovodov in s tem začetek obratovanja 110 kV stikališča.
V okviru projekta izgradnje transformacije 400/110 kV v RTP 400/220/110 kV Beričevo so se lani nadaljevala dela na obratni stavbi, ki so v zaključni fazi, v teku pa so bila tudi dela na relejnih hišicah. Lani je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo kablovoda na odseku Koper–Izola.
V okviru prevzema 110 kV omrežja, ki da je ELES dolžan prevzeti v skladu z Uredbi o razmejitvi 110 kV omrežja v distribucijski in prenosni sistem, je družba tudi lani nadaljevala z dejavnostmi za prevzem opreme tega omrežja. Obseg prevzemov je bil zaradi spremembe te uredbe povečan za sedem objektov. Leta 2021 je bila fizično prevzeta 110 kV prenosna oprema v lasti HE Vuzenica, HE Vuhred in HE Ožbalt (od družbe DEM), v RTP Lucija (od družbe Elektro Primorska), odsek DV 110 kV Plave–Salonit (od družbe Elektro Primorska) in odsek DV 110 kV Plave–Salonit (od družbe Salonit Anhovo).
V okviru projekta pametnih omrežij SINCRO-GRID – faza 1 in dve, je bila konec novembra, ko se je zaključila pogodba z Evropsko komisijo, končana implementacija prve faze (razen kompenzacijskih naprav) projekta. Druga faza je bila v tem obdobju izvedena v 90 odstotkih. V okviru projekta NEDO je bila lani nameščena večina opreme. V Idriji je japonski partner v sodelovanju z Elesom namestil baterijski hranilnik in ga prek sistema AEMS povezal v elesov center vodenja. Uspešno so izvedli preskus otočnega obratovanja kritičnih odjemalcev v Idriji. Iz omrežja so odklopili in samo z baterijo napajali dobrih 300 kW bremen. S sistemom AEMS so preskušali zagotavljanje storitve ročne regulacije frekvence s strani odjemalcev iz Idrije in Ljubljane. V Ljubljani so na lokaciji BTC namestili hranilnik električne energije, ki je bil konec leta 2021 v zadnji fazi testiranja. Pri projektu OSMOSE so partnerji konzorcija razvili tri orodja in jih združili v platformo FlexEnergy, ki je bila lani vključena v IT sistem družbe ELES. Temu je sledilo testiranje teh orodij ter komunikacijske opreme med sistemskimi operaterji in tremi proizvajalci električne energije. Izvedeni so bili tudi vsi potrebni demonstracijski testi za pripravo na zadnji korak demonstracije. V okviru projekta INICIT-EV sta bila lani izvedena specifikacija modelov in povezav ter modeliranje polnilne infrastrukture. V okviru projekta FLEXPLAN je bilo izdelano programsko orodje, vključno z modeliranjem elementov in njihovo pretvorbo v programsko kodo. Poleg tega je bil izdelan intuitivni grafični vmesnik. Pri projektu ELENA je bila izvedena študija za podporo investicijam v izkoriščanje odpadne toplote transformatorjev, študija v podporo energetski rekonstrukciji stavb v družbi ELES in priprava mobilnostne študije. V okviru projekta OneNet je potekala koordinacija vzhodnega grozda in demonstracije v Sloveniji ter priprava na vzpostavitev sistema za izmenjavo podatkov. Pri projektu BD4NRG pa je bila pripravljena konceptualna zasnova metodologije za prednostno razvrščanje in načrtovanje aktivnosti vzdrževanja elektroenergetskih naprav z izklopi, zasnova platforme za enoten zajem podatkov iz različnih podatkovnih baz in koordinacija partnerjev pilotnega projekta v Sloveniji. V okviru projekta izgradnje napredne infrastrukture za zagotavljanje fleksibilnosti iz električnih vozil (E8) je lani potekala nadgradnja nadzornega sistema za oddaljeno upravljanje z električnimi polnilnicami v smislu uporabe polnilnih postaj kot vira prožnosti odjema ter za integracijo v ERP družbe ELES za potrebe obračunavanja stroškov polnjenja in boljši nadzor nad razpoložljivostjo, uporabo in delovanjem polnilne infrastrukture ELES. V okviru projekta GITER je bil v letu 2021 usklajen in sprejet organizacijski predpis, imenovana ekipa mentorjev, vzpostavljen register inovacijskih rešitev in spletno mesto ter izveden natečaj za najboljši produkt na področju umetne inteligence.
Razmere na energetskih trgih zahtevajo sprotne spremembe do zdaj uveljavljenih vzorcev poslovanja
V družbi so v lanskem letu zabeležili 192,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 20 odstotkov več kot v popravljenem letu 2020 in prav tako za odstotkov več, kot je bilo predvideno v letnem načrtu. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 18,4 milijona evrov in je bil za sedem odstotkov višji kot v popravljenem letu 2020 in za 16 odstotkov nižji od letnega načrta. Čisti poslovni izid je znašal 19,8 milijona evrov in je bil za 29 odstotkov višji od popravljenega leta 2020 in za deset odstotkov nižji od letnega plana. To je tudi najboljši čisti poslovni izid od leta 2010 dalje. Donosnost kapitala (ROE) je leta 2021 znašala 5,8 odstotka in je bila za 1,2- odstotne točke višja kot v popravljenem letu 2020, kar je posledica predvsem višjega čistega dobička družbe. Konec lanskega leta je bilo v družbi 575 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 163.136 evrov. Leta 2021 je družba ELES prejela nekaj čez 458 tisoč evrov nepovratnih sredstev za osem evropskih oziroma nacionalnih raziskovalno-inovacijskih projektov ter 12,7 milijona nepovratnih sredstev za tri evropske investicijske projekte. Povprečni delež sofinanciranja raziskovalno-inovacijskih projektov je 77,5 odstotka, investicijskih projektov pa 40 odstotkov.
V Elesu poudarjajo, da so sestavni del prenosnega omrežja tudi nove visoko tehnološke naprave, od prečnega transformatorja v Divači, dve regulacijsko kompenzacijski dušilki, kondenzatorska naprava, kompenzacijska naprava SVC-STATCOM v Beričevem. Z njimi bodo lahko obvladovali napetostne profile, katerih dinamika bo v prihodnje zaradi pričakovanega porasta razpršenih proizvodnih virov OVE neprimerljiva z obstoječo. To dokazuje, da je ELES pripravljen na zeleni prehod. Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je konec leta 2021 za 88 odstotkov višja, kot je bila konec leta 2020. Poleg organizacijsko-tehničnih rešitev, virov za izvedbo tolikšnega obsega investicij, je bilo treba zagotoviti tudi vire financiranja. Skladno s strategijo ELES 2021–2025 so poleg lastnih virov in nepovratnih sredstev najeli tudi za prek 200 milijonov dolgoročnih posojil, večino od njih z moratorijem in do 25-letnim odplačilnim rokom. Vgrajene visoko tehnološke naprave pa bodo zahtevale tudi dodatne kadre s povsem specifičnimi znanji, potrebnimi za njihovo upravljanje.
Izpostavili so še, da za družbo ELES v letu 2021 neposrednih negativnih učinkov zaradi rasti cen električne energije ni bilo. To kupujejo za izgube na prenosnem omrežju in kupili so jo še v času nizkih cen. Slika v letih 2022 do 2024 pa bo popolnoma drugačna, saj bodo po njihovi oceni bodoče cene, v prehodnem obdobju dveh do treh let, vsaj za 40 odstotkov višje, kot so bile dosedanje. To pa za Eles posledično pomeni fizično krčenje investicijskega obsega.