V prvem četrtletju leta 2023 so emisije iz gospodarstva EU znašale 941 milijonov ton ekvivalenta CO2, kar je 2,9-odstotno zmanjšanje v primerjavi z istim četrtletjem leta 2022 (969 milijonov ton ekvivalenta CO2). Zmanjšanje se je zgodilo sočasno z 1,2-odstotnim povečanjem BDP v EU v prvem četrtletju leta 2023 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
V prvem četrtletju 2023 so bili za gospodinjstvi, ki so bili odgovorni za 24 odstotkov emisij, med gospodarskimi sektorji, ki so bili odgovorni za največ emisij, proizvodnja (20 odstotkov), oskrba z elektriko in plinom (19 odstotkov), kmetijstvo (13 odstotkov) ter prevoz in skladiščenje (deset odstotkov).
Podatki kažejo, da so se emisije v primerjavi s prvim četrtletjem 2022 zmanjšale v petih od devetih gospodarskih panog. Največji padec je bil zabeležen v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (za 12,3 odstotka). Glavni sektor, v katerem so se emisije povečale, pa je bil transport in skladiščenje (za 7,2 odstotka).
Emisije so se v prvem četrtletju zmanjšale v 21 državah EU v primerjavi s prvim četrtletjem 2022. Povečale pa so jih Irska (za 9,1 odstotka), Latvija (za 7,5 odstotka), Slovaška (za 1,9 odstotka), Danska (za 1,7 odstotka), Švedska (za 1,6 odstotka) in Finska (za 0,3 odstotka). V tej skupini članic EU se je povečal tudi BDP.
Največje znižanje emisij so zabeležili v Bolgariji (za 15,2 odstotka), Estoniji (za 14,7 odstotka) in v Sloveniji (za 9,6 odstotka).
Od 21 držav EU, ki so zmanjšale emisije, jih je le šest zmanjšalo tudi BDP (Češka, Estonija, Litva, Luksemburg, Madžarska in Poljska), kar pomeni, da je 15 državam EU (Portugalski, Hrvaški, Belgiji, Malti, Franciji, Španiji, Nizozemski, Nemčiji, Avstriji, Romuniji, Italiji, Cipru, Grčiji, Sloveniji in Bolgariji) uspelo zmanjšati emisije in hkrati povečati svoj BDP.