Po podatkih Eurostata so v drugem četrtletju največji delež k izpustom toplogrednih plinov prispevali proizvodnja (23,5 odstotka), gospodinjstva (17,9 odstotka), oskrba z elektriko in plinom (15,5 odstotka), kmetijstvo (14,3 odstotka) ter promet in skladiščenje ( 12,8 odstotka). V primerjavi z drugim četrtletjem 2022 so se emisije zmanjšale v šestih od devetih gospodarskih panogah, največji padec emisij pa je bil zabeležen pri oskrbi z električno energijo in plinom (za kar 22,0 odstotkov). Na drugi strani pa so se te najbolj povečale v panogi transport in skladiščenje (za 1,7 odstotka).
V obravnavanem obdobju so se emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom prej zmanjšale v 21 evropskih državah, in sicer najbolj v Bolgariji (za 23,7 odstotka), Estoniji (23,1 odstotka) in na Nizozemskem (10,3 odstotka).Povečanje pa so zabeležili na Malti (7,7 odstotka), v Latviji (4,5 odstotke), na Irskem (3,6 odstotka), Litvi (3 odstotka), na Cipru (1,7 odstotka) in na Hrvaškem (za odstotek). Med temi šestimi članicami so štiri zabeležile tudi rast BDP, in sicer Malta (3,9 odstotka), Hrvaška (2,6 odstotka), Ciper (2,2 odstotka) in Litva (0,7 odstotka). Od 21 članic EU, ki so zmanjšale izpuste, jih je deset zabeležilo tudi padec BDP, Italiji je uspelo zmanjšati izpuste in ohraniti BDP na enaki ravni kot leto prej, desetim državam, med njimi tudi Sloveniji, pa je uspelo zmanjšati izpuste ob hkratni rasti BDP.