Tradicionalno srečanje pravnikov in drugih energetskih strokovnjakov letos namenjeno predvsem seznanitvi z novostmi evropske zakonodaje in posebnostmi energetskega trga.
Na Brdu pri Kranju se je danes že na sedmi tematski konferenci Energetika in pravo zbralo okrog 60 udeležencev iz 32 slovenskih družb. Kot je uvodoma poudarila Mojca Černelč Koprivnikar, se energetika nahaja pred velikimi spremembami, ki so deloma posledica podnebnih izzivov, deloma pa tudi sprememb na trgu in s tem povezane zakonodaje. Na trg vse bolj vstopajo tudi neklasični energetski igralci in ga postavljajo na glavo, zato postaja ustrezna zakonodaja vse pomembnejša in s tem tudi pravočasno seznanjanje z novostmi na tem področju. Letošnji forum je bil tako namenjen predvsem obravnavi petih ključnih področij, in sicer evropskim izzivom in aktualnim arbitražnim postopkom, omrežnim kodeksom, novostim trga z zemeljskim plinom, posebnostim energetskega trga in trendom, ki naj bi krojili področje energetike v prihodnosti.
Mag. Ana Stanič je v svoji predstavitvi opozorila, da se na ravni EU trenutno veliko pozornosti namenja razpravam glede obveznosti poročanja držav članic o sklepanju meddržavnih energetskih sporazumov, in sicer predvsem v povezavi z oskrbo z zemeljskim plinom, pri čemer naj bi se pristojnosti komisije glede sklepanja sporazumov v prihodnje še povečale. Precej vprašanj odpira tudi predlog o načelu solidarnosti, ki naj bi začel veljati marca 2019, pri čemer naj bi v primeru krize z oskrbo s plinom državam v stiski morale pomagati sosednje države. Zanimiva je bila tudi predstavitev nekaterih odprtih arbitražnih primerov, pri čemer se jih večina nanaša na izrabo obnovljivih virov (44), v primeru tožbe Vattenfalla proti Nemčiji pa za primer izrabe jedrske energije oziroma škode, ki naj bi jo tej družbi povzročila nemška odločitev o opustitvi uporabe jedrske energije.
V pripravi dopolnitve evropske energetske zakonodaje
Mag. Urban Prelog iz Ministrstva za infrastrukturo je v nadaljevanju predstavil nekatere nove smernice in omrežne kodekse, ki so bili v pripravi nekaj zadnjih let, in njihov aktualni status. Kot je dejal, trije še niso uradno sprejeti, in sicer glede obratovanja sistema za prenos električne energije, izravnave električne energije in izrednih razmer in v zvezi s tem ponovne vzpostavitve oskrbe in naj bi začeli veljati naslednje leto. Ob tem je izpostavil, da gre za precej zapletene in zahtevne postopke priprave potrebne regulative, v katere je vključenih več deležnikov, kar v sklepni fazi vse skupaj tudi precej otežuje njeno izvajanje v praksi.V pripravi so tudi nekatere novosti na področju električne direktive, ki povečujejo pravice in zaščito odjemalcev ter določajo tudi nekatere obveznosti povezane z uvajanjem elektromobilnosti, obvladovanjem tveganj, vlogo ACER-ja ter uvajanjem skupnega energetskega trga. Omenjene novosti so sicer šele v fazi usklajevanja, tako da še ni povsem jasno, katere in kdaj naj bi dejansko začele veljati oziroma jih bo morala tudi Slovenija uvesti v svoj pravni red.
Jurij Vertačnik iz Ministrstva za infrastrukturo je v drugem delu posveta podrobneje predstavil ključne definicije in novosti nove uredbe o trgu z zemeljskim plinom, pri čemer je še posebno pozornost namenil poglavju o menjavi dobavitelja in obračunavanju ter sestavi računa za porabljen zemeljski plin. Mag. Boštjan Rejc iz odvetniške pisarne Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc pa je izpostavil nekatere ključne dileme iz pravne prakse, pri čemer je opozoril na nekatere zakonodajne nejasnosti glede odgovornosti in vloge dobaviteljev ter nesprejemljiv dualizem pri odločanju v primeru sporov. Mag. Mateja Čuk iz odvetniške pisarne Čuk je svojo predstavitev naslovila Odjemalec- sooblikovalec energetskega trga prihodnosti in v njej izpostavila njegovo pričakovano vlogo v prihodnosti. Kot je dejala, naj bi takšno poudarjeno vlogo odjemalca podrobneje opredeljeval tudi tako imenovani zimski paket evropske komisije, ki je v pripravi. Slednji naj bi dodatno okrepil položaj potrošnika in mu podelil vlogo aktivnega odjemalca ter še olajšal postopke izbire in menjave dobavitelja. Po besedah mag. Mateje Čuk je slovenska zakonodaja nekatere rešitve na tem področju imela že doslej ustrezno urejene in smo pri uvajanju nekaterih definicij, o katerih govori tudi zimski paket, pred drugimi evropskimi državami, a bo marsikatere določbe šele treba uveljaviti v praksi. Sicer naj bi se bistvene novosti Zimske električne direktive za odjemalca nanašale na dinamično tarifiranje (to naj bi odražalo ceno elektrike na sprotnem trgu), vlogo odjemalca kot agregatorja oziroma tržnega udeleženca ter samooskrbo, pri čemer bodo proizvajalci zavezani k plačevanju ustrezne omrežnine in net metering ne bo več dovoljen.
Foto: Vladimir Habjan