Energetika

Energetika in pravo 21

Na področju energetske zakonodaje je bilo v zadnjem letu sprejetih vrsta novih zakonov, še več zakonodajnih novosti pa se obeta v prihodnje, saj je v pripravi več podzakonskih aktov, novosti pa se obetajo tudi v zvezi z uresničevanjem ukrepov iz svežnja Pripravljeni na 55. 

Energetika in pravo 21

V Ljubljani danes poteka že 12. forum Energetika in pravo, ki tudi letos prinaša razprave o vrsti aktualnih tem, med katerimi so nova, že sprejeta nacionalna energetska zakonodaja, izvajanje ukrepov za blažitev posledic skokovite rasti cen energentov v zadnjem obdobju in ukrepi iz svežnja Pripravljeni na 55. Mojca Černelč Koprivnikar je uvodoma izpostavila, da energetska zakonodaja skupaj s podnebnimi ukrepi vse bolj kroji okvire poslovnih poti v prihodnje, pri čemer smo priča hitro spreminjajoče se zakonodaje. Tako je bilo pred kratkim sprejetih že šest novih energetskih zakonov, v pripravi pa so še dodatni, povezani tudi s prenašanjem evropske v nacionalno zakonodajo.

Za nakup manjkajočega deleža energije iz OVE bomo morali plačati okoli 5 milijonov evrov

Mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukture je predstavil novosti zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki naslavlja ukrepe s področja spodbujanja rabe energije iz obnovljivih virov. Kot je povedal, smo po zadnjih podatkih lani dosegli 24,16-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi, kar drugače rečeno pomeni, da smo za slabo odstotno točko zaostali za opredeljenim 25-odstotnim deležem do leta 2020. Izraženo v GWh, naj bi nam tako za uresničitev cilja zmanjkalo 445 GWh, te pa bomo morali v skladu z evropskimi zahtevami dokupiti, kar glede na sedanje tržne cene pomeni približno pet milijonov evrov. 
Evropska zakonodaja sicer predvideva tudi druge možne mehanizme v primeru nedoseganja nacionalnih ciljev, in sicer statistični prenos (možnost nakupa in prodaje manjkajočih ali presežnih količin), vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje OVE, pri čemer države vplačajo del sredstev v poseben evropski sklad, iz katerega se nato financirajo različni projekti OVE. 
V nadaljevanju je mag. Erik Potočar podrobneje predstavil tudi nekatere ključne novosti, ki se nanašajo na samooskrbo  (pravila povezana s samooskrbo po dosedanji zakonodaji bodo v veljavi le še do konca prihodnjega leta) in določila pravic končnih odjemalcev, izvajanje podporne sheme, sektor ogrevanja in hlajenja in vključevanje OVE v promet ter opozoril, da ministrstvo na področju priprave zakonodaje čaka še veliko dela, saj bo treba pripraviti še vrsto podzakonskih aktov, ki jih mora pred uveljavitvijo potrditi tudi Evropska komisija. Mag. Potočar je v zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede povečevanja deleža obnovljivih virov energije opozoril tudi na že znano problematiko dolgotrajnega umeščanja proizvodnih objektov v prostor. 

Zakon o energetski politiki naj bi zajel področja, ki bodo ostala po uveljavitvi področnih zakonov

Mag. Tina Sršen iz Ministrstva za infrastrukturo je v zvezi z novostmi zakonodaje, ki jo prinaša nov Zakon o energetski politiki, izpostavila, da gre za zadnji zakon, ki izhaja iz delitve obstoječega energetskega zakona in bo v celoti nadomestil veljavni Energetski zakon EZ-1. Kot je dejala, sta trenutno v  obravnavi še Zakon o oskrbi s plini, ki naj bi bil predvidoma sprejet še letos, in Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov – sprejet naj bi bil predvidoma februarja prihodnje leto. Zakon o energetski politiki, na katerega je bilo v okviru dosedanje obravnave s strani deležnikov danih kar nekaj pripomb, in sicer predvsem glede oblikovanja Energetskega koncepta Slovenije (tega nova zakonodaja več ne predvideva), prednostne rabe energentov, infrastrukture in regulacije. 
Po besedah mag. Sršen bo v Zakonu o energetski politiki zajeto vse to, kar je ostalo iz dosedanje zakonodaje in ni pokrito z novimi področnimi zakoni, denimo o Agenciji za energijo, energetski infrastrukturi, energetski inšpekciji in podobno. Bistvene spremembe se nanašajo še na podrobnejšo ureditev prednostne rabe virov, obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN, bolj natančno ureditev postopkov nadzora Agencije in drugo. Zakon o energetski politiki naj bi bil sicer glede na pričakovan razplet okoliščin predvidoma potrjen v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.

Zakon o oskrbi z električno energijo stopa v veljavo

Mag. Urban Prelog iz istega ministrstva pa je predstavil novosti Zakona o oskrbi z električno energijo , ki je bil nedavno sprejet v državnem zboru, in začne veljati 13. novembra, pri čemer pa se določene uredbe začnejo uporabljati s časovnim zamikom. Z omenjenim zakonom se v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, med njimi o notranjem trgu električne energije. Kot je dejal, se osnove tega področja, ki ga ureja omenjeni zakon, bistveno ne spreminjajo, glavne novosti pa se nanašajo na pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetsko skupnost državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljnje uvajanje pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in spremljanje energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Hkrati se širi prostor Agencije za določanje omrežnine, uvaja se mehanizem za zagotavljanje zadostne oskrbe ter ohranja samooskrba po obstoječi uredbi o samooskrbi. Ostajajo tudi zaprti distribucijski sistemi, teh je trenutno šest, vendar novih naj ne bi več dovoljevali, omogočeno pa je tudi podeljevanje koncesij za distribucijske operaterje, peri čemer je določen šestmesečni rok za izdajo uredbe po prejemu zahteve za koncesijo.

Črpanje evropskih sredstev je odvisno od dobro pripravljenih projektov

Mag. Ana Stanič iz družbe E&A Law  je v nadaljevanju predstavila priložnosti mehanizma za pravičen prehod za energetska, pa tudi druga podjetja. Kot je povedala, so nekatere evropske države za razliko od Slovenije, ki je za ta evropski mehanizem finančne pomoči prijavila le Saša regijo in Zasavsko regijo, prijavile več regij. Priložnost za črpanje sredstev iz tega sklada pa po njenih besedah ni omejen zgolj na energetska podjetja, ampak tudi na druga, ki so povezana z uresničevanjem podnebnih ciljev. Poleg tega je mogoče krovni načrt za pravičen prehod razdeliti tudi na več posameznih načrtov in tako začeti s črpanjem sredstev že prej. Za denar iz tega sklada se tako lahko potegujejo tudi nova podjetja, projekti povezani z uvajanjem novih zelenih tehnologij in krožnega gospodarstva, uvajanja obnovljivih virov in zmanjševanja energetske revščine, digitalizacijo, prekvalifikacijo delovne sile in podobno, kar precej širi krog potencialnih prejemnikov pomoči. Na drugi strani pa do tovrstne pomoči niso upravičeni projekti povezani z izrabo jedrske energije, fosilnih goriv in za reševanje obstoječih težav posameznih podjetij. Za projekte iz tega okvira naj bi bilo sicer do leta 2027 na voljo kar 17,5 milijarde evrov, v kolikšni meri nam bo uspelo počrpati Sloveniji dodeljena razpoložljiva sredstva pa bo predvsem odvisno od dobro in pravočasno prijavljenih kakovostnih projektov, ki jih bo sicer mogoče prijavljati vse do leta 2026.

Možnosti poseganja države na področje cen je precej omejena

Dr. Rajko Pirnat, ki se je lotil odgovora na vprašanje, v kolikšni meri lahko država sploh vpliva na blažitev visoke rasti cen energije, je izpostavil vrsto omejitev, ki jih v zvezi s tem nalaga evropska zakonodaja. Pri tem se je omejil na tisti del končne cene, ki se nanaša na samo energijo, saj je drugače ta že v večji meri regulirana. Kot je dejal, se možni ukrepi nanašajo predvsem na socialno komponento oziroma zaščito ranljivih odjemalcev, pa še tu se srečamo z vrsto omejitev, kot so določitev obvezne javne službe, časovna omejitev ukrepov, določitev upravičenih skupin odjemalcev, poplačilo morebitne nastale škode dobaviteljem in podobno. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, je dejal dr. Pirnat, ali se lahko omenjeni možni ukrepi sploh izvajajo brez spremembe obstoječe zakonodaje, pri čemer pa bi vsekakor morali biti omejeni zgolj na gospodinjske odjemalce, ki se soočajo z energetsko revščino.

Pomoč usmerjena predvsem na skupino najbolj ranljivih odjemalcev

Luka Jazbec iz GEN-I  je v uvodu v svojo predstavitev glede ključnih poudarkov iz svežnja Pripravljeni na 55, ki prinaša dodatne obveznosti, pojasnil nekatere ključne vzroke za skokovito rast cen električne energije v zadnjih nekaj mesecih, in sicer globalno rast cen premoga, zemeljskega plina in emisijskih kuponov, pa tudi pomen vremenskih vplivov na ponudbo in povpraševanje. Po njegovem mnenju naj bi se cene sčasoma sicer znižale, ker pa sedanje visoke cene energije vplivajo na gospodinjstva in tudi celotno gospodarstvo, je Evropska komisija pred časom sprejela dovoljen nabor orodij za ublažitev učinkov visokih cen na prizadete segmente prebivalstva in gospodarstva. Ob tem je še izpostavil, da so vsa ta orodja usmerjena v ohranitev tržnih mehanizmov, pri čemer gre predvsem za pomoč najbolj ranljivim skupinam odjemalcev.

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.