Danes je potekalo že tretje srečanje En.ekonomika & industrija, ki je namenjeno povezovanju energetike, ekonomistov in industrije.
Posebni gost iz tujine je bil tokrat predstavnik InnoEnergyja, vodilnega ekosistema za energetske inovacije in start-upe v Evropi, Sebastian Siuchta. Predstavljen pa je bil tudi trajnosten energetski projekt iz Prekmurja, ki je rezultat sodelovanja med uspešnim domačim podjetjem Lušt in družbo Kronoterm.
Na omizju so vodilni predstavniki slovenske energetike spregovorili o tem, kaj potrebujemo za obetavno energetsko prihodnost in, kako pomemben del te bo končni odjemalec. Kot je poudaril mag. Jože Dimnik z Ministrstva za infrastrukturo, se je Slovenija nedvomno odločila za razogljičenje. Ker pa potreba po energij raste in bo rasla do takrat, ko bomo prišli iz proizvodne družbe v družbo storitev, je to zelo težko rešiti. Najprej se moramo vprašati, ali je razogljičenje rešljivo izključno samo na področju energetike ali je treba pogledati širše in rešiti še kakšen drug problem, če hočemo rešiti problem razogljičenja.
Direktor družbe Borzen dr. Karlo Peršolja je dejal, da Slovenija TEŠ 6 nedvomno potrebuje, saj brez njega ni zadovoljive samooskrbe Slovenije. Za obetavno energetsko prihodnost po njegovem mnenju potrebujemo dobro organiziran in zanesljiv elektroenergetski sistem, ki bo kos izzivom, ki jih prinaša digitalizacija. Brez aktivnega vključevanja končnih porabnikov namreč ne bo nadaljnjega razvoja elektroenergetskega sistema in trga. Potrebujemo tudi nadaljnji razvoj izrabe OVE in URE na način, ki bo ekonomsko upravičen. Za nadaljnji razvoj trga potrebujemo še bolj prijazno državo, ki bo omogočala hitrejšo postavitev teh objektov v prostor.
Dr. Peter Novak iz Energotecha je poudaril, da je EKS v sedanji obliki dober dokument, saj vsebuje vse možnosti, ki jih nudi bodoči razvoj, na nas pa je, kako bomo to uresničili. Potreben je tudi zaradi priprave državnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga moramo oddati do konca prihodnjega leta. Po njegovem mnenju Slovenija nima časa, da bi razmišljala kaj, ampak mora razmišljati o tem, kako.
Izkoristiti je treba domače znanje in izkušnje
Predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je izpostavil, da je današnje stanje slovenske energetike izjemno dobro. Imamo namreč tretjinski delež hidro- jedrske in termo energije. Vendar pa se ti deleži z vse več OVE spreminjajo. Zemeljski plin bo po njegovem mnenju potreben za podporno funkcijo za obratovanje energetskega sistema. Ker ni prišlo do sprejetja EKS, je vizija prihodnjega razvoja energetike ostala nedorečena.
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je poudaril, da vse tisto, kar se kaže, v prihodnje ne bo šlo v tej smeri. Preobrazba energetike ne sme postati samo strošek. Najprej bi morali ugotoviti, kaj lahko izdelamo v Sloveniji in tega ni malo. Po njegovi oceni v EKS manjkajo sistemske storitve, saj je treba doreči, kdo bo financiral hranilnike električne energije, vršne sistemske elektrarne in koliko bo stala obnova omrežja. Za končnega porabnika v prenosnem omrežju ne bo velikih investicij, saj imamo zelo močno prenosno omrežje.
Direktor družbe Gen energija Martin Novšak je dejal, da je jedrska energija tista, ki ima najnižji ogljični odtis. Slovenija ima dolgoročno prednost ravno pri jedrski energiji in OVE. Dejstvo je, da imamo izjemno robusten in zanesljiv elektroenergetski sistem in imamo vire, da gospodarstvo lahko deluje konkurenčno. Pomembno je, da v prihodnosti zadržimo ta robusten in fleksibilen sistem, zato je treba ozavestiti vse uporabnike o pomembnosti in vlogi energije. To bo temelj družbe za prihodnje odločitve. Po njegovem mnenju moramo v Sloveniji izkoristiti hidropotencial na Savi in Muri, dolgoročno pa zgraditi drugi blok NEK. Potrebujemo vzdržen energetski sistem, saj bomo potrebovali energijo za promet in življenjski slog, zato se moramo prilagajati. Brez dolgoročnega pogleda, pa to ni mogoče.
Kot je pokazala razprava, so bili sogovorniki soglasni, da je treba EKS nujno čim prej sprejeti, saj je le to dovolj primerna osnova za to, da energetiki vedo, kako lahko začrtajo pot vnaprej.