Na Dnevih energetike (od 11. do 12. aprila), ki so potekali pod okriljem Časnika Finance in Inštituta Jožef Stefan, so včeraj obravnavali naslednji temi: Kako od kopice energetskih meritev do uporabnih informacij in učinkovitih odločitev ter Čista energija prihodnosti – danes in jutri.
Na eno ključnih vprašanj energetike, kako od kopice energetskih meritev do uporabnih informacij in učinkovitih odločitev, je izvrstne odgovore, ki bi jih bilo dobro upoštevati, predstavil Vilnis Vesma, vodilni angleški trener za energetski menedžment. Merilniki rabe energije z daljinskim zbiranjem podatkov postajajo vsakdanjost, toda le malo energetskih menedžerjev zna ta novi in obsežni vir podatkov kar najbolje izkoristiti.
Velik potencial glede oblikovanja energetskih kazalnikov
V bistvu se gospod Vilnis Vesma ukvarja z netradicionalnimi pogledi na ciljno spremljanje rabe energije in različne tehnike, ki jih uporablja v ta namen, omogočajo globok pogled v rabo energije. Kot je bilo razvidno iz njegovega nastopa, informacija o uporabi energije ne pomeni nič, če ni na voljo tudi ostalih potrebnih podatkov. Tu se skriva velik potencial za izvajanje ustreznih ukrepov na strani energetskih oz. elektroenergetskih podjetij, dobaviteljev energije in odjemalcev električne energije, tako glede oblikovanja ustreznih energetskih kazalnikov, kakor tudi glede doseganja prihrankov energije.
Da je to velika dodatna priložnost za elektroenergetska podjetja, za industrijo, dobavitelje, je poudaril tudi vodja omenjene sekcije Boris Sučić. Povprečni odjemalci električne energije namreč rabijo strokovno pomoč pri razumevanju informacij s področja porabe energije in energetskih prihrankov. To znanje je po njegovem akumulirano v elektroenergetskih podjetjih, ki so usposobljena zagotoviti potrebno strokovno pomoč, da bodo odjemalci glede racionalne porabe električne energije sprejemali prave odločitve.
Pogled v prihodnost in tranzicijo v energetiki je s konkretnimi aktualnimi podatki in rezultati analiz podkrepil profesor Neven Duić s Fakultete za strojništvo in ladjedelništvo z Univerze v Zagrebu. S svojim raziskovalnim delom je močno vpet v strateško načrtovanje in razvoj trajnostnih energetskih rešitev na Hrvaškem in je odličen poznavalec razmer na tem področju.
Prispevek profesorja Duića je bil dobro izhodišče za razpravo z udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil Borut Hočevar, Časnik Finance. Za omizjem so sodelovali Aleksander Mervar, direktor Elesa, Alojz Stana, član uprave Geoplina, Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska ter Marko Agrež, namestnik direktorja Energetike Ljubljana.
Beseda tudi o vplivih OVE na elektroenergetsko omrežje
Kot je glede vplivov obnovljivih virov energije na elektroenergetsko omrežje poudaril direktor Elesa Aleksander Mervar, povečevanje deleža OVE z neobvladljivo proizvodnjo pomeni tehnično-tehnološko prilagajanje elektroenergetskih omrežij, posledično pa tudi višje stroške delovanja in vzdrževanja.
Glede Energetskega koncepta Slovenije je direktor Elesa menil, da bi moral vsebovati tri scenarije. Po prvem scenariju obstoječe enote obratujejo do konca življenjske dobe, novi proizvodni viri so izključno OVE. Po drugem scenariju obstoječe enote prav tako obratujejo do konca življenjske dobe, upošteva pa se nov blok v NEK, ostalo so OVE. Tretji scenarij pa predvideva ustavitev proizvodnje v TEŠ, novi proizvodni viri so izključno OVE.
Kot je med drugim še poudaril, se v Sloveniji ne zavedamo dovolj, kaj pomeni prehod v t. i. »čisto energijo«, tako z vidika potrebnih konceptualnih sprememb delovanja elektroenergetskega omrežja, kot tudi z vidika stroškov.
Glede podatkov izjemno pomembna kibernetska varnost
Predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec je opozoril na problem negotovosti v zvezi z neposrednim dostopom podatkov, in sicer tako na strani odjemalcev električne energije, kot tudi na strani elektrodistributerja. V zvezi s tem je izjemno pomembna kibernetska varnost. Izpostavil je tudi dejstvo, da odjemalec postaja aktiven udeleženec na trgu z električno energijo.
Sicer pa so se udeleženci razprave strinjali, da je v obdobju hitre digitalizacije energetike potrebno odgovoriti na ključne izzive in se prilagoditi neizogibnim spremembam na tem področju. Kot je v sklepnem delu poudaril Stane Merše z Inštituta Jožef Štefan, so ključni izzivi, ki jih prinašajo zahteve po energetski učinkovitosti, tudi velika poslovna priložnost za povečevanje konkurenčnosti elektroenergetskih podjetij in drugih sodelujočih podjetij. Na tem področju se velika niša odpira tudi za dobavitelje energije.