Včeraj je potekala javna predstavitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb, ki je od petka v javni obravnavi.
Po besedah ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča je v okviru nove finančne perspektive za obdobje 2014 - 2020 za področje energetike namenjenih skupaj 234 milijonov evrov, od tega 186 milijonov evrov za učinkovito rabo energije, 24 milijonov evrov za obnovljive vire energije in 24 milijonov evrov za razvoj pametnih omrežij. Spodbujalo se bo energetsko sanacijo stavb, predvsem javnega sektorja, rabo obnovljivih virov energije pri proizvodnji toplote in električne energije ter inteligentne sisteme za distribucijo energije, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih.
Minister je izpostavil, da skladno z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb energetska sanacija stavb v državni, občinski in zasebni lasti predstavlja enega izmed prioritetnih projektov v obdobju 2014 - 2020. Slovenija se je z Operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 namreč zavezala, da bo v tem obdobju obnovila 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v celotnem javnem sektorju in da bo vsako leto energetsko prenovila tri odstotke stavbnega fonda v uporabi ožje vlade.
Ocenjena vrednost investicije v prenovo celotnega javnega sektorja znaša 403 milijone evrov oziroma slabih 45 milijonov evrov letno. Cilj, ki ga zasleduje ministrstvo za infrastrukturo, je sprejeti ukrepe in pripraviti model financiranja, s katerimi bomo v Sloveniji povečali delež energetsko saniranih javnih in zasebnih objektov ter v projekte pritegnili čim več zasebnih sredstev.
Izpostavil je, da bodo investicije v energetsko sanacijo stavb pripomogle k zagonu gradbeništva, povečala se bo kreditna aktivnost poslovnih bank, model financiranja bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje sredstev EU, od tega 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Ugodni so tudi učinki na javne finance, saj se vložena javna sredstva v celoti povrnejo iz naslova priliva davkov in prispevkov. Poleg tega se privarčuje pri stroških za energijo, ki bodo zaradi prihrankov porabe energije v stavbah javnega sektorja vsako leto nižji za približno dva milijona evrov.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za deset odstotkov. S temi ukrepi se bo pospešila tudi gospodarska rast, saj gre za investicije v višini 500 milijonov evrov letno. Učinki teh investicij pa so poleg visokih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v ustvarjanju kar okoli deset tisoč novih delovnih mest.
Pripravljene so že Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva, ki so bistvene za učinkovito črpanje kohezijskih sredstev v okviru nove finančne perspektive 2014 - 2020. V pripravi pa so tudi smernice za energetsko sanacijo stavb kulturne dediščine.
V nadaljevanju je minister še poudaril, da je vlada že sprejela Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 in Akcijski načrt za učinkovito rabo energije do leta 2020, trenutno pa poteka posodobitev Akcijskega načrta za obnovljive vire energije do leta 2020 ter priprava okoljskega poročila in izvedba celovite presoje vplivov na okolje. Skladno z akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 - 2020 je bila vzpostavljena tehnična pisarna za energetsko sanacijo stavb javnega sektorja.
Dokument bo sedaj v enomesečni javni obravnavi, v tem času pa na ministrstvu pričakujejo pripombe in predloge vseh zainteresiranih javnosti. (pb)
Dokument je objavljen na: www.energetika-portal.si