Računsko sodišče RS je objavilo revizijsko poročilo Energetska sanacija stavb v javnem sektorju.
V njem je revidiralo učinkovitost porabe sredstev Kohezijskega sklada EU za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2010. Revizija je potekala pri Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za zdravje, ki je leta 2010 izvedlo prvi izbor tovrstnih projektov.
Učinkovitost porabe sredstev za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju je računsko sodišče presojalo glede na aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru načrtovanja in izbora prvih projektov. Pri tem je upoštevalo dejansko stanje in presojalo dinamiko aktivnosti ob sprejemanju odločitev o energetski sanaciji in trajnostni gradnji stavb. Ugotovilo je, da je Slovenija sredstva Kohezijskega sklada za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju porabljala le delno učinkovito.
Slovenija se je že leta 2007 zavezala, da del sredstev nameni za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju in tako doseže določene cilje in kazalnike. V začetku leta 2009 je bilo to področje določeno kot protikrizni ukrep vlade, do prve izbire projektov pa je prišlo šele v začetku leta 2010. Po mnenju računskega sodišča zato, kljub dolgotrajnemu usklajevanju, odločitev o načinu izvedbe energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju ni bila najustreznejša.
Računsko sodišče ugotavlja tudi, da v javnem sektorju ni celovitega pregleda stanja energetske učinkovitosti stavb, glede na omejena finančna sredstva pa je bilo mogoče energetsko sanirati le majhen delež stavb. Kriterij za izbiro je bil polni čas obratovanja stavb, kar je po mnenju sodišča le dobro izhodišče za oblikovanje kriterijev za izbiro, ne pa edini kriterij za izbiro ciljnih skupin za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju. Prav tako niso bile najustreznejše tudi sprejete odločitve o vlogah posameznih organov in načinu izbora projektov.
Računsko sodišče še ugotavlja, da izbor projektov Ministrstva za zdravje odstopa od običajne prakse izvajanja investicij na področju zdravstvene dejavnosti. To je mogoče povezati z nejasno urejenimi razmerji glede stavb, ki jih imajo v uporabi javni zavodi na sekundarni in terciarni ravni, in načina financiranja investicij vanje. Glede na to, da je država lastnica nepremičnin in Ministrstvo za zdravje neposredno odgovorno za stavbe, ki jih uporabljajo ti javni zavodi, je razpis vseboval neustrezne pogoje in zahteve.
Po ugotovitvah računskega sodišča Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi izvaja izbiro projektov za energetsko sanacijo javnih stavb še na drugih področjih, pri katerih se prav tako lahko pojavi tveganje, da razmerja med lastniki in uporabniki teh javnih stavb ter način izvajanja in financiranja investicij javnih zavodov niso jasno urejena. Celotna vrednost sofinanciranih projektov energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju je zaradi višje stopnje sofinanciranja od prvotno načrtovane bistveno manjša. Računsko sodišče ugotavlja, da je Ministrstvo za gospodarstvo brez ustreznih vsebinskih podlag spremenilo tudi vrednosti kazalnikov.
Glede na ugotovljeno, je računsko sodišče zato Službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za zdravje podalo več priporočil za učinkovitejšo porabo javnih sredstev, predvsem glede ustreznejšega načina izbire projektov ter izvajanja in financiranja investicij v stavbe, katerih lastnica je država. (pb)
Več na: www.rs-rs.si