Energetika

Energetska vprašanja imajo le malo prostora za napačne odgovore

Alumni EF je je pripravil okroglo mizo na temo aktualnega dogajanja na energetskih trgih.

Energetska vprašanja imajo le malo prostora za napačne odgovore

Dogajanje na energetskih trgih že nekaj časa pretresa svet, ob izbruhu vojne v Ukrajini pa je ta tema stopila v ospredje političnega in gospodarskega diskurza. Na okrogli mizi so sodelovali glavni direktor družbe Plinovodi in predsednik EZS Marjan Eberlinc, direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, član uprave GEN-I dr. Dejan Paravan in direktor Združenja za inženiring pri GZS mag. Vekoslav Korošec, ki so osvetlili trenutno energetsko in geopolitično krizo, predstavili dogajanja na energetskih trgih doma in po svetu ter podali svoje obete za prihodnost.

Dr. Dejan Paravan je v kratkem uvodu energetske trge predstavil kot zelo soodvisne, saj so energenti med sabo zamenljivi ter vedno bolj globalni. Začetek energetske krize smo lahko opazovali že pol leta pred začetkom vojne v Ukrajini, največji razlog zanjo pa je rast cen zemeljskega plina. Od poznega poletja do konca leta 2021 je bila ta kar tisoč-odstotna, od 15 evra/MWh do 150 evra/MWh, še dodatno pa je rast cen po novem letu spodbudila rusko-ukrajinska vojna. Kot je dejal, so bili prvi dvigi cen povezani s premiki na trgu, medtem ko je zadnji vrh povezan z vojnim stanjem. Ko smo v takem stanju in začne vsaka država reagirati po svoje, je lahko to popolnoma nepredvidljivo in zamaje delovanje trga ter povzroči paniko in negotovost, je poudaril.
Rast cene zemeljskega plina je v večinski meri vplivala tudi na rast cene električne energije, manjši del rasti pa pripisujejo višanju cen emisijskih kuponov. Rast ni posledica dogajanja na strani povpraševanja, ampak v ponudbi, saj se raven uvoza plina iz Rusije v tem času ni dvignila na predkoronsko raven, ampak je dotok bistveno nižji. Rekordno nizke so tudi zaloge v skladiščih, ki so z negotovostjo, povezano s severnim tokom, dodatno prispevale k dvigu cen.

Kot je dejal Marjan Eberlinc, v Sloveniji ni drugega plina kot ruskega ter dodal, da trenutno še ne zaznavajo težav pri zanesljivosti dobave in oskrbe, morebitni prenos z vzhodne dobavne poti na zahodno pa nikakor ni enostaven. Po njegovih besedah se zahodnoevropske države lažje odločajo o tem, da bi nadomestile dobavo ruskega plina, medtem ko je za vzhodnoevropske države to večja težava, in sicer zaradi zelo zahtevnih dobavnih poti, razpisov in pogodbenih odnosov ter zahtevnih pogajanj s partnerji.

Vsake spremembe cen energentov močno vplivajo na slovensko gospodarstvo, ki je visoko industrializirano (24 odstotkov v primerjavi s 16-odstotnim povprečjem EU) in ima tudi visok delež energetsko intenzivne industrije. Vekoslav Korošec je povedal, da je 47 odstotkov vse porabe energije v industriji, od tega 70 odstotkov v energetsko intenzivni industriji. Z rastjo cen plina in električne energije niso vsa podjetja enako prizadeta, ampak so najbolj prizadeta tista, ki niso imela dolgoročno sklenjenih pogodb za leto 2022. Po anketi GZS ima samo 40 odstotkov podjetij sklenjene dolgoročne pogodbe za dobavo elektrike za leto 2022, le 21 odstotkov pa za dobavo plina. Drug problem je, da številna podjetja tega porasta cen energentov niso mogla prenesti na cene svojih produktov, zato nekatera podjetja ob negotovih napovedih že zaustavljajo oziroma zmanjšujejo proizvodnjo.

Po prepričanju mag. Aleksandra Mervarja so vsi tisti, ki danes kupujejo drago elektriko, špekulirali. Zavedati se je treba, da so bile cene pred krizo nerealno nizke, saj je bila na borzi ponujena elektrika iz predhodno močno subvencioniranih obnovljivih virov energije. Take cene ne omogočajo razvoja in si jih v prihodnosti ne moremo več obetati. Po njegovih besedah v Sloveniji občutka dražje elektrike nismo zaznali niti za deset odstotkov v primerjavi s tem, kar se dogaja na borzah in kar nas najverjetneje čaka v prihodnosti. Ob tem je treba v izračun dodati tudi vse potrebne investicije v omrežja, ki nas še čakajo, če želimo doseči zeleni prehod.
Dr. Dejan Paravan je dodal, da trenutno dogajanje pospešuje zeleni prehod, in potrdil, da je ta pot prava, vendar pa zagotovo ni enostavna. Mag. Vekoslav Korošec je zaključil, da je posebej pomembno pospešiti postopke umeščanja v prostor, saj bomo brez intenzivne izgradnje obnovljivih virov v Sloveniji težko izšli iz nastalih težav, pri čemer je ključna prevlada javnega interesa nad drugimi interesi. Te odločitve moramo sprejeti čim prej, da si zagotovimo neodvisnost na področju električne energije, je še izpostavil.

Sogovorniki so bili enotni, da ob vseh teh pomembnih vprašanjih ni dovolj, da danes razmišljamo le za nazaj, ampak se je treba resno soočiti z vprašanjem, kakšne (energetske) prihodnosti si želimo in kaj lahko danes naredimo, da jo dosežemo. (pb)

povzeto po spletni strani
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.