V Berlinu je potekala konferenca o Zahodnem Balkanu, na kateri je bila ena izmed osrednjih tem tudi energetika.
Konferenca, na kateri so sodelovali predsedniki vlad, ministri za zunanje zadeve in gospodarski ministri držav Zahodnega Balkana, Nemčije, Slovenije in Avstrije, predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, evropski komisar za širitev Štefan Füle in evropski komisar za energijo Günther Oettinger, je potekala v obliki treh ločenih srečanj. In sicer srečanje predsednikov vlad, ministrov za zunanje zadeve in srečanje ministrov za gospodarstvo, kjer je bila v ospredju tudi energetika.
Na začetku konference so se ministri za gospodarstvo, med njimi tudi slovenski minister Metod Dragonja, osredotočili na energetiko. Poudarili so, da bo za območje zelo pomemben Trans-jadranski plinovod (TAP), po katerem bodo plin iz kaspijskega bazena dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa bo preko Jadranskega morja tekel v južno Italijo. Gre za ključni del t. i. južnega plinskega koridorja na poti iz Kaspijskega morja do turškega in evropskih trgov, plinovod pa bo tekel tudi prek Črne gore, Hrvaške in BiH. Po načrtih naj bi prvi plin po njem do Turčije in Gruzije stekel v letu 2018, pozneje pa naj bi prve pošiljke prispele še v zahodno Evropo, in sicer deset milijard kubičnih metrov plina letno. Slovenski minister je ob tem omenil energetsko strategijo Slovenije, ki izpostavlja obnovljivo energijo, pri čemer ima regija velik potencial pri vodni energiji. V Sloveniji izkoriščanje vodnih virov po njegovih besedah ovirajo nekateri standardi, predvsem okoljevarstveni.
Ministri so se odzvali tudi na opozorila evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettingerja glede plinovoda Južni tok, da EU Rusiji ne sme dovoliti monopola in da mora diverzificirati energetske vire. Metod Dragonja je poudaril, da je EU glede tega projekta, pri katerem sodeluje tudi Slovenija, zavzela stališče, da želi zmanjšati odvisnost od ruskih energetskih virov oziroma da tam, kjer se gradi infrastruktura za energente iz Rusije, veljajo evropska pravila. Günther Oettinger je poudaril, da mora energetska zunanja politika v Evropi 'govoriti v en glas', da bo Evropa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dala vedeti, da s svojo politiko ne more več uspeti. Pri tem komisar velik potencial za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije vidi v jugovzhodni Evropi, med drugim v plinovodu, ki bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana, med drugim Albanijo. Kot je še dejal, EU ni proti Južnemu toku. Vsaka nova infrastruktura je dobra. Vendar pa je proti ruski politiki, ki diktira pogoje državam, je izpostavil Oettinger. Po njegovem mnenju mora Evropa ruskim partnerjem pojasniti evropska pravila, ki jih sicer, kot je dejal, v Moskvi dobro razumejo, a jih nočejo slišati. Pri gradnji in poteku plinovoda moramo postaviti naša evropska pravila, je zaključil Günter Oettinger. (pb)