Energetika

EU po dolgotrajni razpravi dosegla kompromis

Okoljski ministri EU so na včerajšnjem zasedanju dosegli dogovor o strožjih standardih glede emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila.
EU po dolgotrajni razpravi dosegla kompromis

Pogajanja so se začela z jutranjim prvim krogom izmenjave stališč držav članic glede zmanjševanja emisij CO2 za osebna in lahka tovorna vozila. Potekala so ves dan, zasedanje pa je pozno zvečer prineslo sprejem kompromisnega predloga predsedstva, ki vsebuje cilj 35-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 za osebna in 30-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 za kombinirana vozila. Ta odločitev omogoča začetek pogovorov z Evropskim parlamentom.

Slovenija je, skupaj s številnimi drugimi državami do zadnjega nasprotovala predlogu in zahtevala najmanj 40-odstotno zmanjšanje emisij, vendar je avstrijsko predsedstvo uspelo doseči večino, potrebno za potrditev splošnega pristopa. S svojim stališčem se je Slovenija pridružila skupnemu pismu Nizozemske, Danske, Luksemburga, Irske in Grčije o nujnosti določitve ambicioznih standardov emisij CO2 kot pomembnemu vzvodu za ohranjanje konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije v prihodnosti. Slovenski minister za okolje in prostor Jure Leban je poudaril, da se danes vsi zavedamo, da ambiciozno zastavljeni cilji za avtomobilsko industrijo predstavljajo izziv, ki ga je treba ustrezno nasloviti, vendar je glede na stanje globalnega segrevanja treba priti od obljub k dejanjem, s tem, da tudi prometni sektor prispeva k skupnemu zmanjšanju emisij. Ob tem je dejal, da se bo Slovenija zavzela za večji poudarek na postopni elektrifikaciji avtomobilov, saj je prepričan, da ima EU tako znanje kot tehnologijo, da pogumno stopi na pot industrijskega napredka, ki ima v uvidu tudi skrb za okolje.

Jure Leben je v svojem zaključnem govoru poudaril, da nasprotuje sprejetemu predlogu, saj ta ne vodi v smer, ki si jo je zastavila EU, to je prehod v nizkoogljično družbo z zmanjševanjem emisij vseh sektorjev, vključno s prometnim. Kot je poudaril, je pomemben vidik ambicioznosti EU prav cilj, o katerem so se pogajali. Ob tem obžaluje, da je od političnih pozivov k upoštevanju priporočil IPCC ostalo zelo malo, saj so imeli priložnost, da pokažejo, da mislijo resno, a so jo žal zamudili.

Ministri so na zasedanju razpravljali tudi o predlogu uredbe o standardih emisijskih vrednosti CO2 za težka tovorna vozila, ki je del tretjega svežnja o mobilnosti in predlaga cilj 15-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2025 kot zavezujoči cilj, do 30-odstotno zmanjšanja emisij do leta 2030 pa je indikativen cilj. Namen predloga je opozoriti na nujnost investicij in inovacij v elektrifikaciji težkih tovornih vozil. Kot je dejal Jure Leben, si Slovenija v tem predlogu želi ambicioznejših ciljev, zlasti z vidika prispevka k izboljšanju kakovosti zraka in doseganja ciljev Pariškega sporazuma, vendar pod pogojem, da bodo ti cilji za avtomobilsko industrijo težkih vozil še realno dosegljivi.

Ministri so razpravljali tudi o prihajajoči podnebni konferenci na Poljskem. V soglasno potrjenih sklepih je odzvanjalo tudi pravkar objavljeno poročilo IPCC, na katerega so se sklicevali ministri pri pozivu za pregled dosedanjih sprejetih zavez EU ter možnostih za njihovo povečanje še pred zasedanjem v Katovicah decembra letos. Ministri so pozdravili nedavno sprejetje zakonodaje o ciljih za obnovljive vire energije ter energetske učinkovitosti, s katerimi se bodo EU cilji zmanjšanja emisij dodatno okrepili, s tem pa se odpira tudi razprava o dvigu ambicij za doseganje ciljev Pariškega sporazuma.

Polona Bahun
O avtorju