Med ključnimi področji tudi energetika, znotraj te pa prednostni nalogi izvajanje pariškega sporazuma in sporazuma o emisijah iz zrakoplovov.
Evropska komisija je objavila delovni načrt za leto 2017, ki se osredotoča na nadaljnje izvajanje deset prednostnih področij Junckerjeve komisije. Kot so sporočili, letošnji delovni načrt vsebuje tudi 21 ključnih pobud ter 18 predlogov za izboljšanje kakovosti zakonodaje EU. Prav tako opredeljuje 34 prednostnih predlogov v obravnavi, ki jih je Komisija predstavila v zadnjih dveh letih in bi lahko prinesli vidne koristi, če bi jih Evropski parlament in države članice EU sprejeli hitro.
V zvezi s področjem energetike, so v komisiji zapisali, da je hitra ratifikacija Pariškega sporazuma pokazala, da države članice lahko dosežejo dogovor, kadar je jasno, da ima skupno ukrepanje v okviru Unije večji učinek, kot ga ima zgolj vsota njenih delov. Poleg tega je potrdila vodilno vlogo EU v svetu na področju podnebnih sprememb.
Evropska komisija napoveduje, da bo še naprej prednostni cilj vzpostavitev energetske unije, pri čemer bodo do konca tega leta predstavili celovit sveženj ukrepov za posodobitev gospodarstva, s ciljem povečanja energetske učinkovitosti, okrepitve položaja vodilne svetovne sile na področju obnovljivih virov energije ter zagotovitve pravic potrošnikov. Ta prizadevanja bodo vključevala zakonodajne ukrepe na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, vključno s trajnostno bioenergijo, oblikovanja trga z električno energijo in pravil o upravljanju energetske unije. Pobuda za spodbuditev inovativnosti na področju čiste energije bo podprla raziskave in tržno uveljavljanje tehnoloških inovacij, potrebnih za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, da bi izpolnili cilje razogljičenja iz pariškega sporazuma in cilje do leta 2030. Parlament in Svet morata tako vse ustrezne zakonodajne predloge o energetski uniji, ki jih je Komisija predstavila v letih 2015 in 2016, obravnavati prednostno. Ti vključujejo zgoraj navedeni sveženj, sveženj o zanesljivosti oskrbe s plinom, sistem EU za trgovanje z emisijami in s tem povezana pravila o porazdelitvi prizadevanj, rabi zemljišč in gozdarstvu.
Kot poudarjajo v Bruslju, načrtujejo tudi nadaljnje ukrepe v zvezi s strategijo o mobilnosti z nizkimi emisijami, ki so jo predstavili julija. Njen poglavitni cilj bo izboljšanje učinkovitost prometa z odzivanjem na potrebe mobilnosti ljudi in blaga ter spodbujanje nižjih emisij, vključno s postopnim prehodom na vozila brez emisij, kar bo izboljšalo tudi konkurenčnost industrije. V ta namen bodo najprej predstavili revizijo uredb o avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih v okviru programa REFIT ter strategije za doseganje standardov, ki bodo predpisovali ničelne ali nizke stopnje emisij za obdobje po letu 2020, v pripravi pa je še nekaj drugih podobnih smernic.