Okolje

Evropska komisija predlagala naslednjo generacijo virov lastnih sredstev EU

Ko bodo ti viri prihodkov v celoti vzpostavljeni, naj bi v letih 2026–2030 v povprečju ustvarili do 17 milijard evrov na leto za proračun EU.

Evropska komisija predlagala naslednjo generacijo virov lastnih sredstev EU

Konec lanskega leta je Evropska komisija predlagala vzpostavitev naslednje generacije virov lastnih sredstev za proračun EU z uvedbo treh novih virov prihodkov. Prvi vir temelji na prihodkih iz sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), drugi na sredstvih, ustvarjenih s predlaganim mehanizmom EU za ogljično prilagoditev na mejah, tretji pa na deležu preostalega dobička multinacionalnih družb, ki bo prerazporejen članicam EU v skladu z nedavnim dogovorom OECD/G20 o prerazporeditvi pravic do obdavčitve (t. i. „prvi steber“). 

Predlagani novi viri lastnih sredstev bodo prispevali k odplačevanju sredstev, ki jih je EU zbrala, da bi financirala komponento nepovratnih sredstev v okviru instrumenta NextGenerationEU. Z novimi viri lastnih sredstev naj bi se financiral tudi Socialni sklad za podnebje. Ta sklad je bistveni element predlaganega novega sistema EU ETS, ki zajema stavbe in cestni promet, in bo pomagal zagotoviti, da pri prehodu na razogljičeno gospodarstvo nihče ne bo zapostavljen.

Cilj svežnja Pripravljeni na 55 iz julija 2021 je zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kar bi omogočilo podnebno nevtralnost do leta 2050. Ta sveženj vključuje revizijo sistema EU ETS. V prihodnosti se bo trgovanje z emisijami uporabljalo tudi v pomorskem sektorju, povečala se bo prodaja pravic za letalstvo na dražbi, vzpostavljen pa bo tudi nov sistem za stavbe in cestni promet.

V okviru sedanjega sistema EU ETS se večina prihodkov od dražbe pravic do emisij prenese v nacionalne proračune. Evropska komisija pa predlaga, da bi se v prihodnje 25 odstotkov prihodkov od trgovanja z emisijami v EU stekalo v proračun EU. Ko bo ta vir v celoti vzpostavljen, naj bi v obdobju 2026–2030 v povprečju ustvaril do dvanajst milijard evrov prihodkov na leto za proračun EU (povprečno devet milijard evrov v obdobju 2023–2030).

Poleg odplačevanja sredstev iz naslova NextGenerationEU bi se s temi novimi prihodki financiral tudi Socialni sklad za podnebje, ki ga je Evropska komisija predlagala julija 2021. Ta sklad bo zagotavljal socialno pravičen prehod in podpiral ranljiva gospodinjstva, uporabnike prevoza in mikropodjetja pri financiranju naložb v energijsko učinkovitost, nove sisteme ogrevanja in hlajenja ter čistejšo mobilnost, po potrebi pa tudi začasno neposredno dohodkovno podporo. Skupna finančna sredstva sklada načeloma ustrezajo znesku približno 25 odstotkov pričakovanih prihodkov iz novega sistema EU ETS za stavbe in cestni promet.

Cilj mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki ga je Evropska komisija prav tako predlagala julija 2021, je zmanjšati tveganje selitve virov CO2, tako da bi se proizvajalci v tretjih državah spodbujali k okolju prijaznejšim proizvodnim procesom. Z mehanizmom se bo za uvoz določila cena ogljika, ki bo ustrezala ceni, ki bi bila plačana, če bi bilo blago proizvedeno v EU. Mehanizem se bo uporabljal za ciljno izbrane sektorje in je v celoti skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Evropska komisija tako predlaga, da se proračunu EU dodeli 75 odstotkov  prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah. Prihodki za proračun EU so ocenjeni v povprečju na približno eno milijardo evrov na leto v obdobju 2026–2030 (v povprečju 0,5 milijarde evrov na leto v obdobju 2023–2030). Mehanizem v prehodnem obdobju od leta 2023 do leta 2025 verjetno še ne bo ustvaril prihodkov.

Za vključitev teh novih virov lastnih sredstev v proračun EU mora EU spremeniti dva ključna zakonodajna akta, zato komisija predlaga spremembo sklepa o virih lastnih sredstev, da se obstoječim dodajo trije novi viri. Obenem predlaga tudi ciljno usmerjeno spremembo uredbe o sedanjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021–2027, znanem kot večletni finančni okvir (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta predlog spremembe ponuja pravno možnost, da se posojila, najeta v okviru instrumenta NextGenerationEU, začnejo odplačevati že v sedanjem večletnem finančnem okviru. Hkrati naj bi se povečale ustrezne zgornje meje odhodkov večletnega finančnega okvira za obdobje 2025–2027, da se vključijo dodatni odhodki za Socialni sklad za podnebje.
Sklep o virih lastnih sredstev mora Svet EU po posvetovanju z Evropskim parlamentom odobriti soglasno. Sklep lahko začne veljati, ko ga odobrijo vse države EU v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Uredbo o večletnem finančnem okviru mora Svet EU soglasno sprejeti po tem, ko pridobi odobritev Evropskega parlamenta.
Evropska komisija si bo zdaj skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom EU prizadevala za hitro izvedbo svežnja v rokih, določenih v medinstitucionalnem sporazumu.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.