Omenjeni predlog pomeni v primerjavi z obdobjem 2014-2020 kar 47-odstotno povečanje proračuna, pri čemer naj bi 60 odstotkov sredstev namenili podnebnim ukrepom, da bo Evropa lahko utrdila svojo globalno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Povedano drugače, od predlaganih 42,3 milijarde evrov naj bi večino sredstev porabili za naložbe v infrastrukturna prometna omrežja - 30,6 milijarde evrov, za energetiko 8,7 milijarde evrov in za digitalni razvoj 3 milijarde evrov.
Poglavitni cilj predloga Komisije je sicer bolje povezati prometni, energetski in digitalni sektor s ciljem, da se pospešita razogljičenje in digitalizacija evropskega gospodarstva. Rešitve za čisto mobilnost, kot je na primer električna mobilnost, namreč zahtevajo tesno povezanost prometnega in energetskega sektorja.
V energetskem sektorju bo novi Instrument za povezovanje Evrope omogočil oblikovanje resnične energetske unije in podprl energetski prehod v skladu s cilji sporočila Čista energije za vse Evropejce. To bo Evropi omogočilo, da v skladu s politično prednostno nalogo Junckerjeve Komisije ohrani vodilno vlogo pri prehodu na čisto energijo in postane vodilna v svetu v energiji iz obnovljivih virov.
V ta namen se bo v novem sklopu proračuna negovalo sodelovanje držav članic pri projektih čezmejne proizvodnje energije iz obnovljivih virov, da bi se spodbudila strateška uporaba tehnologij na področju obnovljive energije, ki so pripravljene za uvedbo na trg. Program bo tudi še naprej podpiral ključne infrastrukture vseevropskega omrežja, kar bo omogočilo nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga, okrepilo čezmejno interoperabilnost omrežij in sektorjev, olajšalo razogljičenje ter zagotovilo zanesljivo oskrbo z energijo.
Podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič, pristojen za energetsko unijo, je ob predstavitvi predloga izpostavil, da je od Pariškega sporazuma dalje nujno povezovati sektorje. Z novim Instrumentom za povezovanje Evrope se bodo tako še okrepile sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem, da bi bil učinek energetskega prehoda čim večji. Poleg tega bo večji proračun Instrumenta in možno kombiniranje z drugimi instrumenti Evropi pomagalo, da bo pri inovativnih projektih, kot so pametna omrežja in hramba energije, v svetu še naprej korak pred drugimi.
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete pa je dejal, da bodo predlagana sredstva pomagala vzpostavili potrebno infrastrukturo za prehod na čisto energijo in k doseganju ambicioznih ciljev glede podnebja in energije do leta 2030 ter tudi k dokončanju strateških projektov, kot je sinhronizacija Baltika z evropskim elektroenergetskim omrežjem, ki so bistveni za resnično vzpostavitev energetske unije.