Okolje

Evropski poslanci sprejeli stališče o treh ključnih zakonodajnih predlogih iz svežnja Pripravljeni na 55

Ti zakonodajni predlogi EU so ključni v boju proti podnebnim spremembam, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter zaščito delovnih mest in državljanov.

Evropski poslanci sprejeli stališče o treh ključnih zakonodajnih predlogih iz svežnja Pripravljeni na 55


Evropski parlament je včeraj sprejel stališče o treh ključnih zakonodajnih predlogih, ki so del svežnja Pripravljeni na 55 leta 2030. Gre za načrt EU, da bi v skladu z evropskimi podnebnimi pravili do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 zmanjšali za najmanj 55 odstotkov, do leta 2050 pa dosegli nevtralnost emisij toplogrednih plinov. Evropski parlament je zdaj pripravljen, da se z vladami držav članic začne pogajati glede oblikovanja končne zakonodaje.
Sprejeti sveženj je pomemben korak k cilju EU, da že pred letom 2030 postane neodvisna od dragih fosilnih goriv iz Rusije, ki zelo onesnažujejo okolje.

Poslanci so potrdili reformo sistema za trgovanje z izpusti (EU-ETS), s katero želijo industrijo spodbuditi k dodatnemu zmanjšanju emisij in vlaganju v nizkoogljične tehnologije. Po njihovem mnenju je treba vzpostaviti nov sistem za trgovanje z emisijami v cestnem prevozu in stavbnem sektorju, iz katerega pa bi bili državljani izključeni do leta 2029. Povečati je treba cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 z 61 na 63 odstotkov. Zagovarjajo stališče, da je od leta 2027 dalje treba začeti postopno opuščati brezplačne pravice do izpustov in jih do leta 2032 popolna ukiniti. Z letom 2025 je potrebna uvedba sistema bonus-malus in prihodke porabiti izključno za podnebne ukrepe v EU in državah članicah.

Evropske poslanke in poslanci so v nadaljevanju pozivali k širšemu obsegu in hitrejšemu izvajanju mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah, da bi preprečili selitev virov CO2 in povečali podnebna prizadevanja na svetovni ravni, in sicer z zgodnejšim uvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah ter odpravo brezplačnih pravic do leta 2032, razširitvijo obsega na organske kemikalije, plastiko, vodik in amonijak ter na posredne emisije. Po njihovem mnenju je prihodke od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah treba preusmeriti v proračun EU in jih uporabiti za podporo zelenega prehoda v najmanj razvitih državah, potreben pa je tudi centraliziran pristojni organ mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

V zadnjem stališču pa Evropski parlament soglaša z ustanovitvijo Socialnega sklada za podnebje, ki bo tistim, ki jih je energijska revščina in revščina na področju mobilnosti najbolj prizadela, pomagal pri spoprijemanju z vse višjimi stroški energetskega prehoda. Socialni sklad za podnebje bo moral podpirati začasne ukrepe neposredne dohodkovne podpore, kot so davki in pristojbine za energijo, za spoprijemanje s povišanjem cen cestnega prevoza in goriva za ogrevanje; naložbe v obnovo stavb, obnovljive vire energije in prehod z zasebnega na javni prevoz, skupno rabo in souporabo avtomobilov ter aktivne načine prevoza, kot je kolesarjenje. Ukrepi lahko vključujejo davčne spodbude, dobropise, subvencije ali brezobrestna posojila.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.