Novice

Februarska proizvodnja elektrike manjša kot lani

Februarska proizvodnja elektrike je v letošnjem letu nekoliko manjša, kot je bila v istem obdobju lani, ugotavljajo v Statističnem uradu Republike Slovenije.

Februarska proizvodnja elektrike manjša kot lani

Februarja smo v Sloveniji proizvedli 1.041 GWh električne energije, kar je devet odstotkov manj kot januarja in en odstotek manj kot februarja lani. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila za kar 17 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani, kar je posledica boljše hidrologije v letošnjem letu. Za šest odstotkov višja je bila tudi proizvodnja jedrske elektrarne, medtem ko je bila proizvodnja termoelektrarn nižja za 22 odstotkov.

Uvozili smo 851 GWh elektrike, izvozili pa 728 GWh, tako uvoz kot izvoz sta bila za nekaj odstotkov višja kot leto prej. Ti podatki kažejo tudi na našo energetsko nesamozadostnost, saj uvažamo znatno več energije kot je izvozimo. Na preveliko odvisnost od uvoza so v teh dneh opozarjali tudi vodilni možje družb ELES, GEN energija in HSE, ki so javno pozvali k povečanju strateških investicij v energetsko infrastrukturo, s čimer bi zagotovili večjo samooskrbo. V prihodnjem nekajletnem obdobju, kot se pričakuje povečana raba električne energije med drugim tudi zaradi naraščajočega deleža  električnih prevoznih sredstev, so takšni pozivi upravičeni, napredek na tem področju pa nujen.  

Poraba energije se je sicer letos februarja v primerjavi z januarjem nekoliko znižala, pa ugotavljajo na statističnem uradu, prav tako se je znižala tudi poraba energentov, razen treh izjem: oskrba z rjavim premogom in lignitom je zrasla za 29 odstotkov, oskrba z drugimi naftnimi proizvodi za 24 odstotkov in oskrba z utekočinjenim naftnim plinom za dva odstotka. V primerjavi s februarjem 2022 pa so upadle količine oskrbe z ekstra lahkim kurilnim oljem za 34 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 33 odstotkov, rjavim premogom in lignitom za 16 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 12 odstotkov, zemeljskim plinom za 5 odstotkov in koksom za 3 odstotke.

Slovenska proizvodnja elektrike sicer še vedno temelji na treh energetskih stebrih. Februarja je največji delež proizvodnje s 47,3 odstotki prispevala Nuklearna elektrarna Krško, delež termoelektrarn je znašal 28,2 odstotka, delež hidroelektrarn pa 21,4 odstotka. 3,1-odstotni delež električne energije so februarja prispevale še sončne in vetrne elektrarne.

Katarina Prelesnik
O avtorju