Kot so opozorili na včerajšnji konferenci ZSFI v Celju, birokratski postopki škodujejo razvoju fotovoltaike v Sloveniji.
Konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je potekala v Modri dvorani Celjskega sejma v okviru 46. MOS - Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti, in sicer pod naslovom »Stanje na področju sončnih elektrarn in njihova prihodnost«.
Kako v bolj sončno prihodnost?
Na konferenci ZSFI so mag. Bojan Kumer, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, dr. Uroš Merc, predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije, Matjaž Miklavčič iz družbe SODO, d.o.o., ter drugi predstavniki inštitucij, ki sooblikujejo področje fotovoltaike, predstavili aktualno stanje na področju sončnih elektrarn in predvidene spremembe. Tako se je pretežen del strokovnih referatov in poznejših razprav vrtel okoli ključnega vprašanja, kako preseči sedanje nezavidljivo stanje na področju fotovoltaične panoge in se odločneje podati v bolj sončno prihodnost.
Sicer pa sta na tem strokovnem srečanju nastopila tudi Mateja Mikec, direktorica družbe Interseroh, d.o.o., ki je predstavila vpliv nove direktive o odpadni električni in elektronski opremi na fotovoltaiko ter Jože Oblak z Gasilske zveze Slovenije, ki je spregovoril o problematiki gašenja objektov, opremljenih s sončno elektrarno.
Za fotovoltaiko ključni podzakonski akti!
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Bojan Kumer je prisotne seznanil, da je bil Energetski zakon (EZ-1) nedavno predložen v vladni postopek. Gre za predlog zakona, na katerega je Združenje slovenske fotovoltaične industrije junija podalo več pripomb. Ali so bile pripombe strokovne javnosti upoštevane, bo kmalu razvidno. Po besedah državnega sekretarja so za področje fotovoltaike ključni podzakonski akti, katerih spremembe bodo sledile kmalu po novem energetskem zakonu.
Prav tako je bila včeraj javnost seznanjena, da je v postopku spremembe tudi Akcijski načrt za obnovljive vire energije, ki je sedaj že zastareli dokument. Kot tak namreč pomeni oviro za pripravo kakršnih koli strategij razvoja obnovljivih virov energije v prihodnosti.
Predlog novega Energetskega zakona
Kot je med drugim dejal mag. Kumer, nove določbe v EZ-1 dajejo Vladi RS pooblastilo, da odloča o predvideni rasti naložb v proizvodne naprave OVE in SPTE za naslednja obdobja, glede na doseganje vmesnih ciljev iz akcijskih načrtov za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost, ter da pri tem upošteva možnosti za zviševanje prispevkov in razpoložljivost drugih virov za podporno shemo, ki jih predvideva energetski zakon.
Da bi se preprečila prehitra rast stroškov podporne sheme v prihodnosti, se znižujejo pragi moči za proizvodne naprave, ki so upravičene do podpor s 125 MW na 10 MW za proizvodne naprave na OVE, razen za veter, kjer je prag višji, ter z 200 MW na 20 MW za proizvodne naprave SPTE. V obdobju od 2009 do 2013 ni bila zgrajena nobena proizvodna naprava, ki bi po moči presegala prag, ki bo določen s spremembo.
Druge pomembnejše določbe novega zakona
Nadalje je mag. Kumer dejal, da energetski zakon nalaga Agenciji za energijo, da vsako leto izvede javni poziv za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki želijo vstopiti v podporno shemo, pri čemer bo pri razvrščanju projektov morala upoštevati pogoje, ki jih bo z določanjem obsega novih investicij in ob upoštevanju sprejetih akcijskih načrtov za določeno obdobje določila Vlada.
Pomembne nove določbe v energetskem zakonu so tudi tiste, ki določajo še druge vire, ki jih ima lahko na razpolago Vlada, da zagotavlja sredstva za izvajanje podporne sheme in s tem zmanjša pritisk na končne odjemalce. Prav tako lahko Vlada zaradi skrbi za konkurenčnost energetsko intenzivnega gospodarstva prerazporeja obremenitev s prispevkom med odjemnimi skupinami, če to ni v nasprotju s pravili za državne pomoči.
Vstop v podporno shemo na podlagi EZ-1
Poleg tega je mag. Kumer pojasnil, da bo Vlada ob sprejemu letne energetske bilance preverila izvajanje AN OVE in določila načrt za izvajanje podporne sheme za tekoče leto ter določila vire sredstev za izvajanje tega načrta. Na osnovi sklepa Vlade bo JARSE enkrat letno objavila javni poziv za prijavo projektov OVE in SPTE ter opravila izbor. Izbranim projektom bo izdan sklep o izbiri, ki bo investitorju po zaključku naložbe dajal pravico, da vstopi v podporno shemo.
Ob tem je državni sekretar še dejal, da si bodo podobne tehnologije lahko na izboru konkurirale, tako da bodo ponudile nižje referenčne stroške proizvodnje električne energije, kot so določeni v tarifnem delu uredb o podporah.
Rast fotovoltaičnega trga še v povojih
Fotovoltaika ima na področju obnovljivih virov energije v Sloveniji nedvomno največje zmogljivosti. Kot je znano, mora Slovenija v skladu z evropskimi direktivami do leta 2020 zagotoviti najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto uporabi energije. Tako bo pri električni energiji zastavljen ciljni delež OVE pri končni rabi energije 39,35 odstotka, kar je zelo ambiciozno. Pri tem se je v praksi pokazalo, da obstaja še precej ovir, ki zavirajo hitro rast fotovoltaičnega trga, na katere so posamezni razpravljavci na konferenci ZSFI posebej opozorili.
Počasni in zapleteni birokratski postopki
Kljub temu, da imamo vse potrebno za hiter razvoj trga, se ta ne razvija tako hitro, kot bi si želeli. Razlog za to je v počasnih in zapletenih birokratskih postopkih, ki bremenijo postavitve sončnih elektrarn ter posledično zavirajo intenzivnejši razvoj trga. Zaradi zapletenih in dolgotrajnih ter mnogokrat nejasnih birokratskih postopkov se lahko postavitev sončne elektrarne vleče skozi celo leto. Prav zaradi tega dejstva se za naložbe v sončne elektrarne odloči manj investitorjev, kot bi se jih v nasprotnem primeru.
Zapleten tudi proces priklopa sončnih elektrarn
V razpravi so na konferenci ZSFI poudarili tudi dejstvo, da je tudi sam proces priklopa sončnih elektrarn na električno omrežje v Sloveniji zelo zapleten in zato časovno potraten. Probleme pri priklopu še dodatno povečuje dejstvo, da merila za priklop niso jasno določena in dovolj transparentna, kar je tudi glavni razlog za različne interpretacije pravil.
Ne bodo čakali na končni razplet na sodišču
Na konferenci ZSFI je bilo sporočeno tudi, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor skrbno spremlja skupno tožbo investitorjev proti Vladi RS zaradi nenapovedanega 24-odstotnega znižanja odkupnih cen decembra lani, in sicer sredi izvajanja investicij v sončne elektrarne. Njihovo stališče je, da ne bodo čakali na končni razplet na sodišču, ampak bodo ukrepali prej. (mj)