V GEN energiji so z doseženimi rezultati v letu 2011 zadovoljni, čeprav bo končni izkupiček zaradi nekaterih nepredvidenih dogodkov manjši od pričakovanega. Med strateškimi cilji za naprej so redno vzdrževanja dobre kondicije obstoječih proizvodnih objektov, naložbe v hidroenergijo in priprave na gradnjo drugega jedrskega bloka.
Družba GEN energija je v letu 2011 uspešno poslovala. Uspešno leto je zaznamovala vrsto izpeljanih investicij, stabilno in zanesljivo obratovanje energetskih objektov in priprave na prihajajoči remont v Nuklearni elektrarni Krško. Soočili so se tudi z nekaterimi nenačrtovanimi izzivi, kot so dokapitalizacija NKBM, izpadom NEK iz omrežja, slabšo hidrologijo, nesrečo v Fukušimi in posledično dvigom cen električne energije na borzah. O vsem tem in o njihovih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem družbe Martinom Novšakom.
Kakšno je bilo leto 2011za GEN energijo? Po čem si ga boste zapomnili?
Leto 2011 je za seboj pustilo določene karakteristike. Glede na dolgoletno povprečje je bila čez leto relativno slaba hidrologija. Po dogodku na Japonskem so na borzah zrasle cene električne energije. Zgodil se je tudi nenačrtovani izpad NEK in posledično smo izvedli nekatere dodatne ukrepe. Prejeli smo tudi zahtevo AUKN za nakup delnic NKBM. Vse to bo vplivalo na letošnji rezultat, ki bo po trenutnih izračunih trikrat nižji, kot smo načrtovali na začetku leta. Kljub temu smo izvedli vrsto investicijskih izboljšav in z vsemi objekti delovali zelo stabilno. NEK je izpadel zaradi napake na energetskem sistemu, sama tehnologija je drugače v dobri pripravljenosti, v tem času potekajo tudi intenzivne priprave na remont 2012. Dokončali smo več investicij v HE Mavčiče, HE Medvode in TE Brestanica. Zgradili smo več sončnih elektrarn, dejavno sodelovali pri projektu gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi ter se povezali pri projektu hidroelektrarn na srednji Savi. Uspešni smo bili pri vseh imenovanjih v nadzorne svete in stabilizirali vodenje družb v skupini. Skušali bomo povečati tržni delež v gospodarstvu, predvsem zunaj Slovenije. Za nas so zanimive predvsem Turčija, Bolgarija, Slovaška, Poljska. Imamo neposredne kupce tudi v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, kjer bomo postopoma širili prodajo. Imamo kar nekaj perspektiv in iščemo dobre tržne priložnosti.
Koliko sredstev ste investirali v letu 2011 in za katere projekte?
Kot skupina smo letos investirali blizu 70 milijonov evrov. Predvsem je šlo za investicije v obnovitev oziroma zamenjavo opreme. Večji del je bil namenjen NEK za plačilo lanskega remonta in priprave na remont v letu 2012. Tukaj gre predvsem za priprave na zamenjavo reaktorske glave, rotorja glavnega generatorja, tretjega dizel generatorja in povečanje poplavne varnosti z nasipi. V SEL praktično vso amortizacijo vlagamo nazaj v investicije. Skupaj z Elesom vlagamo v obnovo agregatov v HE Mavčiče, spomladi smo končali obnovo distribucijskega dela HE Moste. Na objektih smo dogradili nekaj sončnih elektrarn. V TEB smo vložili predvsem v pripravo na revizijo bloka C, ki jo bomo izvedli v letu 2012. Nabavili smo komponente, vroče dele turbine in uredili manjše zamenjave opreme na samih agregatih. Ne smemo mimo sodelovanja pri investiciji na spodnji Savi, kjer imamo 15-odstotni delež, ter investicije v naše Informacijsko središče GEN in centra za obiskovalce Svet energije. Za nas je bil pomemben tudi odkup manjšinskega deleža v SEL v skupni vrednosti okrog 15 milijonov evrov. Tako smo postali 100-odstotni lastniki Savskih elektrarn Ljubljana (SEL), kar nam je omogočilo, da se je SEL neposredno vključil v investicijo na srednji Savi in smo s tem močno razširili možnosti investiranja.
Kakšne investicije vas čakajo v letu 2012?
Nadaljujemo z investicijo na spodnji Savi in v NEK, kjer pripravljajo še druge investicije kot že prej omenjene, predvsem pri zagotavljanju pasivne varnosti. Začele se bodo tudi investicije, ki so posledica podaljšanja življenjske dobe. Drugo leto računamo na formalno odobritev podaljšanja, ki mu sledijo s tem povezana dela. Naš interes je tudi povečanje deleža na spodnji Savi, predvsem zaradi skupnega obratovanja z NEK, na srednji Savi pa se bodo po podpisu družbene pogodbe začele izvedbene aktivnosti. V minimalnem znesku, ki je potreben za odločanje, se pripravljamo tudi na drugi blok JEK.
Kaj so ključni strateški cilji GEN energije?
Prvi strateški cilj je držati v dobrem stanju energetske objekte, ki jih imamo, da bodo lahko obratovali tudi v prihodnje. To pomeni, da zamenjujemo opremo, pomlajujemo ekipe in prenašamo znanje na mlajše. Naša strateška usmeritev in prioriteta sta hidro energija in priprava na drugi blok JEK.
Ocenjujete, da bo zastoj glede jedrske energije v svetu vplival tudi na projekt JEK 2? Kaj vas čaka v letu 2012 v zvezi s tem?
Seveda je imel dogodek v Fukušimi veliko učinkov. Eden od teh je neposredni vpliv na ceno, drugi so odločitve določenih evropskih držav glede uporabe jedrske energije. Te bodo imele enormne ekonomske posledice, ki bodo veliko večje, kot na primer tehnološke in okoljske posledice dogodka. Vrsta držav bo jedrsko tehnologijo ohranila, še več, mislim, da se bo zaradi dogodka povečala varnost tudi v primerih ekstremnih naravnih nesreč, saj se je in se bo precej vlagalo v izboljšanje tehnologije. Jedrska energija bo ravno zaradi hitrejšega kurjenja fosilnih goriv pridobila na pomenu. To bo definitivno odgovor na vprašanje dolgoročne oskrbe z električno energijo v svetu, zato mislim, da bodo naše priprave na drugi blok tekle naprej. Tudi prek nacionalnega energetskega programa (NEP), kjer že potekajo mednarodne presoje vplivov na okolje, prek priprave stališč sosednjih držav in tudi primerne odločitve pri iskanju ustreznih investitorjev. Želimo si, da bi imeli stvari jasne tudi glede financiranja.
Pred kratkim ste podpisali dogovor o sodelovanju pri projektu gradnje HE na srednji Savi. Kaj pričakujete od projekta? Kaj so nadaljnji koraki?
Podpisana je bila družbena pogodba, ki je usklajena v vseh podrobnostih. V prihodnje nas čaka intenzivno zbiranje kadrov, ki bodo delovali v družbi – brez kadrov in brez aktivnosti ni priprav, pridobiti pa se morajo vsa potrebna dovoljenja. Energetiki smo zainteresirani, da bi z gradnjo in deli začeli zelo kmalu. Seveda bomo potrebovali pomoč pri umeščanju v prostor in usklajevanju z lokalnimi skupnostmi. Pri gradnji teh objektov ne vidim zgolj prednosti energetske oskrbe in tržno konkurenčnega produkta, pač pa predvsem priložnost za slovensko gospodarstvo. Verjamem, da bo nova vlada stremela k večji skrbi za gospodarstvo, zato mislim, da ima ta projekt absolutno podporo. Predvsem to pomeni pospešitev domače strojne in gradbene industrije, servisov, inženirskih storitev in podobnega.
Kakšna je perspektiva TEB glede na rezultate javne dražbe za nakup rezervne delovne moči za terciarno regulacijo za leto 2012 in 2013?
TEB je s svojo zanesljivostjo agregatov pokazala, da jo potrebujemo. TEB ima v slovenskem elektroenergetskem sistemu in širše pomembno vlogo, ne nazadnje na to kaže letošnje obratovanje. Pokrila je potrebe terciarne energije, kot tudi izpade agregatov na trgu. Obratovali smo v času, ko je bila hidrologija slaba, ne glede na to, kakšni so mednarodni razpisi in pogodbe. Na splošno sem mnenja, da moramo vzdrževati objekte, ki jih imamo, saj so v dobrem stanju in zelo pomembni za celovitost slovenskega elektroenergetskega sistema. V primeru TEB moramo zamenjati tri stare plinske turbine, tako da bodo ekonomsko in tržno vzdržne. Pred tem moramo opredeliti dolgoročen odnos z Elesom oziroma s tistim, ki je pristojen za obratovanje elektroenergetskega sistema, prav tako mora biti podaljšana življenjska doba NEK. To sta dva pogoja za dolgoročno in ekonomsko stabilnost. Današnje stanje nikakor ni ustrezno, saj denar odteka v tujino, nam pa ostajajo stroški in objekti, konec koncev pa te objekte uporabljamo izključno v Sloveniji. Tehnično in tehnološko se tega vsi zavedamo, ekonomsko pa imamo še priložnosti za večje optimiziranje poslovanja.
Omenili ste dvig cen. Kako kaže trženje v letu 2012?
Po Fukušimi so se cene zvišale do 20 odstotkov, sledila je umiritev na ravni 10-odstotnega povišanja. Dvig cen električne energije bo seveda imel vpliv na gospodarstvo, govorim predvsem o težki industriji, kot so Talum, slovenske železarne in železnice, pa tudi drugi. Tržna cena elektrike je za gospodarstvo in standard življenja pomembna. Odločitve nemške vlade o zapiranju jedrskih elektrarn bodo izrabili drugi, ki bodo prodajali dražjo elektriko, tu mislim predvsem na plin. Na koncu bosta to plačala naš standard in gospodarstvo, ki pa vemo, da v tem času nista v zavidljivem položaju. Problem kot tak vidim bolj za gospodarstvo in ne toliko za energetske družbe. Nam to ustreza. Ne verjamem pa niti v ekstremen dvig cen, kakor tudi ne v možnosti za bistveno znižanje cen.
Julija 2011 ste se preselili v novo stavbo - Informacijsko središče GEN. So pogoji za delo zdaj boljši?
Poslovali smo v najetih prostorih in na več lokacijah, s tem smo imeli problem koordinacije. To se je sedaj zagotovo izboljšalo. Imamo boljši nadzor dela, boljšo komunikacijo, predvsem pa se mi zdi pomembno, da smo odprli Svet energije. Center, ki ga Slovenija do zdaj ni imela, medtem ko so razvite države, kot so Švedska, Finska in podobne, na tem področju naredile precej več in imajo takšna središča že dolgo časa. Vse to vpliva na večjo sprejemljivost jedrske tehnologije, ki je še vedno relativno nova in imajo ljudje glede tega pomisleke. Iz TEB smo preselili tudi koordinacijo obratovanja. Pri tem smo posodobili tudi informacijske tehnologije, ki so bile na stari lokaciji že dokaj zastarele.
Ali ocenjujete, da se je s Svetom energije družbena odgovornost družbe povečala?
Prav gotovo. Prek različnih dejavnosti poskušamo prikazati našo družbeno odgovornost. Glavno je, da proizvajamo električno energijo na način, ki je odgovoren in zanesljiv, da imajo uporabniki dostop do nje, da je ekonomična in z minimalnimi vplivi na okolje. To je ključna odgovornost. Hkrati prek šol skušamo spodbuditi mlade k varčevanju energije, predvsem pa jih želimo ozavestiti o proizvodnji energije in jih navdušiti nad tehničnimi vedami. To je pomemben element naše družbene odgovornosti. Vsi energetiki imamo nalogo, da to, kar delamo, približamo ljudem. Menim, da smo letos naredili velik korak v tej smeri.
Vladimir Habjan