V prostorih novega demonstracijskega-izobraževalnega centra podjetja Knauf Insulation v Škofji je včeraj potekala konferenca z naslovom Energetsko-podnebno načrtovanje na regionalni in lokalni ravni, ki sta jo organizirala Regionalna razvojna agencija Gorenjske BSC Kranj ter Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG). Na njej so prvič javno predstavili Trajnostni energetsko-podnebni načrt Gorenjske, ki je tudi prvi tovrstni regijski dokument v Sloveniji. Ob tej priložnosti je Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), kot najmlajša lokalna energetska agencija v Sloveniji, zaznamovala tudi deseto obletnico svojega delovanja.
Več kot sto udeležencev konference sta uvodoma pozdravila direktor LEAG
Anton Pogačnik in direktor BSC Kranj
Rok Šimenc, pri čemer sta oba izpostavila nujnost nadaljnjega sodelovanja in povezovanja, prvi pa tudi zavezanost cilju, da se Lokalna energetska agencije Gorenjske po prvih desetih letih, v katerih je dodobra razvila svojo prepoznavnost, še bolj posveti povezovanju pri izvajanju projektov na Gorenjskem.
Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič je v slavnostnem nagovoru izpostavil, da ta regijski dokument dokazuje, da se zavedanje o nujnosti trajnostnega oziroma zelenega razvoja v Sloveniji krepi. Poudaril je, da so podnebne spremembe dejstvo in da je pred nami in celim svetom na tem področju velik izziv. Ključno vprašanje po njegovem mnenju je, kako zajeziti emisije toplogrednih plinov in kako do leta 2050 doseči ničelne izpuste. Dodal je, da se v Sloveniji tega izziva zavedamo, zato smo že v Strategiji razvoja Slovenije 2030 med 12 razvojnimi cilji opredelili prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Med drugim se je minister dotaknil tudi področja raziskav, razvoja in inovacij ter spomnil, da je v Sloveniji na tem področju obilo znanja, kar ne nazadnje dokazujejo številni, ki sodelujejo v projektih domačih konzorcijev – tudi pri izvajanju Strategije pametne specializacije in v drugih mednarodnih projektih. »Verjamem, da delamo premike v pravo smer, je pa zelo pomembno, da smo pri tem čim bolj sistematični, usklajeni, ambiciozni, progresivni in seveda tudi zeleni,« je sklenil minister Purič.
Sredstev za inovativne projekte je dovolj
V osrednjem delu dogodka so udeleženci najprej prisluhnili primerom dobre energetske prakse iz tujine, in sicer o trajnostni mobilnosti v Celovcu in o izvajanju trajnostnega gorskega turizma v Španiji. sledilo je omizje, na katerem so sodelovali Hinko Šolinc z Ministrstva za infrastrukturo, Barbara Simonič z Ministrstva za okolje in prostor, dr. Peter Novak z novomeške Fakultete za strojništvo, dr. Matej Ogrin z ljubljanske filozofske fakultete in Marjana Dermelj s Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Razpravljavci so se strinjali, da je sredstev, tudi evropskih, za inovativne projekte, ki bodo vodili v zares trajnostno naravnano družbo, dovolj - predlog večletnega finančnega okvirja EU namreč predvideva 25 odstotkov vseh sredstev za razogličenje in 60 odstotkov naložb na področju prometa, digitalizacije in energetike za razogličenje, za raziskave in razvoj pa je v naslednji finančni perspektivi predvidenih 35 milijard evrov -, na pripravljavcih projektov pa je, da ga dejansko učinkovito in smotrno počrpajo. Vladni predstavniki so priznali tudi, da je potencial tudi še v tesnejšem medsektorskem povezovanju.
Kot je na novinarski konferenci ob robu konference povedal
Rok Šimenc,
je BSC Kranj za izdelavo načrta pridobil evropska sredstva v okviru projekta PEACE ALPS programa Interreg Alpine Space. Ob tem je spomnil, da je Svet gorenjske regije že januarja 2016 sprejel predlog Regionalne razvojne agencije BSC Kranj za pripravo Trajnostnega energetsko-podnebnega načrta Gorenjske, projekt pa je v nadaljevanju pridobil tudi podporo evropske Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo. Za to je bilo sicer potrebno predhodno pridobiti tudi naklonjenost in sklepe posameznih občinskih svetov vseh osemnajstih vključenih občin, s čimer je gorenjska regija zelo jasno sporočila, da je enotna v zavezi cilju zmanjšati emisije ogljikovega dioksida na območju Gorenjske za 40 odstotkov do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2005. (bj)