Kakšni so pogledi Gospodarske
zbornice Slovenije (GZS) in Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) na energetski koncept?
Čeprav tako v GZS-ju kot ZENS-u
menijo, da mora biti Energetski koncept Slovenije (EKS) zasnovan tako, da bo dal
priložnost razvoju slovenskega gospodarstva, se glede pogledov na nadaljnji
energetski razvoj, še zlasti glede energetskih virov, razhajajo.
Na GZS so prepričani, da slovensko
gospodarstvo potrebuje cenovno optimalno preskrbo z energijo, da lahko ohrani
konkurenčnost na globalnem trgu, poudarjajo pa tudi, da je treba v energetski
politiki upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije in njenih državljanov. To je
bila tudi ena ključnih ugotovitev na konferenci GZS konec septembra, na kateri
so razpravljali o novi energetski strategiji z zornega kota gospodarstva.
Po besedah generalnega direktorja
GZS Sama Hribarja Miliča gospodarstvo pričakuje,
da bomo imeli energijo po konkurenčnih cenah, želi si tudi stabilne dobave ter
okoljsko vzdržno energijo, na EKS pa gleda tudi širše. GZS v prihodnem razvoju
energetike v Sloveniji vidi priložnosti za gospodarstvo pri naročilih,
modernizaciji, širitvi in razvoju. Prepričani so, da bi z dvigom obsega naročil posledično ustvarjali delovna mesta in povečali domačo potrošnjo.
Kot je po srečanju med predstavniki ZENS-a in Energetske zbornice Slovenije (nastopa v okviru GZS) povedal direktor ZENS-a
Andrej Resman, ugotavljajo, da GZS s takšnim
zagovarjanjem rabe fosilnih energentov, kjer ne vidi priložnosti razvoja
slovenske industrije in slovenskega gospodarstva pri rabi trajnih in
obnovljivih energetskih virov, ne more nastopati kot promotor slovenskega
gospodarstva.
»GZS predlagamo, da dobro
premisli, kako se bo vključevala v javno razpravo o Energetskem konceptu in ga
zagovarjala v vseh bodočih razpravah in tudi v zaključni fazi pred sprejemanjem
v DZ. Glede na to, da se povečuje raba trajnih in obnovljivih energetskih virov
v Sloveniji in ob dejstvu, da le to prvenstveno prinaša seboj večjo
konkurenčnost slovenskega gospodarstva in manjše letne obratovalne stroške
občanom in vsem pravnim osebam, GZS predlagamo, da spremeni svoje razmišljanje,«
je dejal Resman.
Spomnimo še, da
je Hribar Milič na omenjeni konferenci GZS menil, da energetska prihodnost ne
more in ne sme biti odvisna le od energetske stroke ali inženiringa. »Projekta
se moramo lotiti strateško, s primerjalnimi študijami, kaj bo za nas
optimalno,« je poudaril. (mj)