Izpostavljeno

GZS: Nujna takojšnja uvedba kapice na ceno energentov na državni in evropski ravni

Med predlaganimi ukrepi sta v ospredju še odprava odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina in uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest.

GZS: Nujna takojšnja uvedba kapice na ceno energentov na državni in evropski ravni

Predstavniki gospodarstva so na srečanju s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom in pristojnimi ministri razpravljali o trenutno največjem izzivu za slovensko gospodarstvo - energetski draginji in dobavi energentov, ki pod vprašaj postavlja nemoteno poslovanje precejšnjega števila slovenskih podjetij. Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma dejal, da morata postati takojšen poseg na trg z energenti ter strukturna reforma tega trga ključni projekt ne le slovenske vlade, temveč celotne EU. Kriza na energetskem trgu, je dejal Šimonka, namreč ni nastala z vojno v Ukrajini, temveč mnogo prej - z ne dovolj premišljenimi modeli, prenagljenimi odločitvami posameznih vlad o zaprtju termoelektrarn in nukleark. »Vprašanja uvedbe kapice na ceno energentov, ki jo je sicer EU obljubljala že maja, ni več; ostalo je le še vprašanje, takoj ali kmalu,« je bil jasen in dodal, da bo treba odpraviti tudi nesmiselno trgovanje z emisijskimi kuponi in ga nadomestiti z neposrednimi prispevki v podnebne sklade, saj siromašijo finančno moč podjetij za vlaganja v zeleno preobrazbo, po drugi strani pa polnijo žepe finančnim skladom in špekulantom.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je v nadaljevanju izpostavil problematiko slovenske industrije, po kateri smo tretji v Evropi in, ki v Sloveniji ustvari 23 odstotkov BDP. Dejal je, da mora Evropa vztrajati pri ohranitvi bazične proizvodnje v evropskem prostoru, ki pa zaradi podivjanih cen električne energije in zemeljskega plina upada. Nevzdržnost aktualnih razmer je ponazoril z informacijo, da so trenutne tržne cene na relevantnem trgu (Hudex) za dobavo električne energije v Sloveniji za leto 2023 pri 570 EUR/MWh (pred nekaj dnevi naj bi celo že presegle 1.000 evrov), medtem ko se te v konkurenčnih svetovnih gospodarstvih (ZDA, Turčija, Kitajska, Indija) za navedeno obdobje gibljejo med 80 (ZDA) in 200 evri (Turčija).  Na nevzdržnost sedanjih razmer povezanih s cenami električne energije in plina so opozorili tudi predstavniki posameznih gospodarskih dejavnosti, rdeča nit njihovih ugotovitev pa je bila, da je treba cene energentov nujno zamejiti, in sicer tako na državni kot evropski ravni, gospodarstvu pa pomagati tudi z uvedbo ustreznih ukrepov za ohranitev delovnih mest.

Vlada pripravlja uvedbo modificirane kapice

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v odzivu na slišano povedal, da pri spot cenah ta trenutek vidi malo možnosti za spremembo, hkrati pa tudi poudaril, da terminski trg ne deluje. Ob tem je vendarle izrazil optimizem glede prihodnjih dobav zemeljskega plina, saj si EU z različnimi ukrepi prizadeva, da bi bila ta vendarle zagotovljena. Kot je še povedal, vlada načrtuje poroštva za zagotavljanje likvidnosti za energetski sektor v višini 1,2 milijarde evrov. Kapica, kot jo želi gospodarstvo, po njegovih besedah ni sprejemljiva, naj bi pa uvedli modificirano kapico, ki naj bi stimulirala ohranjanje konkurenčne prednosti in motivirala k prestrukturiranju v obdobju naslednjih treh letih. Formula bo enaka za vse, izjema bodo zgolj mali poslovni odjemalci, delno pa bo prilagojena tudi glede na dejavnost podjetja.  Dr. Golob je ob tem napovedal, da bodo v kratkem sprejeli tudi ustrezne ukrepe za ohranitev delovnih mest ter Gospodarske zbornice in združenja povabil k ustanovitvi operativnega štaba petih predstavnikov gospodarstva, ki bo skupaj s predstavniki vlade iskal rešitev izhoda iz aktualnih izzivov. Hkrati je gospodarska združenja in gospodarstvenike pozval, da tudi sami na vseh ravneh apelirajo na odločevalce v Bruslji preko svojih evropskih združenj, da bi zmanjšali finančni strošek za obvladovanje cen energentov na razumno raven. 
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je v nadaljevanju razprave spomnil, da je država letos gospodarstvu že namenila 670 milijonov evrov povratnih in nepovratnih sredstev in bo še naprej aktivno delala na pripravi ukrepov, ki bodo omogočili, da bo gospodarstvo sposobno nadoknaditi globalni šok in bo sposobno v naslednjem letu v čim večji meri preživeti.
Finančni minister Klemen Boštjančič pa je ob tem opozoril, da so aktualne razmere žal takšne, da ne bodo mogli preživeti vsi in dodal, da bo vlada za obvladovaje energetske krize namenila znatna sredstva, a je »čas helikopterskega razmetavanja z denarjem mimo«.
Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je pozdravil oblikovanje štabne skupine, v okviru katere naj bi poiskali pravo formulo za oblikovanje cene energentov podjetjem v naslednjem letu. Ob tem je še posebej izpostavil, da bo v tretjem tednu septembra šel v javno obravnavo poseben zakon, ki bo omogočal hitrejše umeščanje objektov v prostor in pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, saj je nujno, da hkrati s krizo naslavljamo tudi zeleni prehod. 

GZS na mizo dala seznam ključnih takojšnjih in sistemskih ukrepov

Predlagani ključni takojšnji ukrepi

1.    Uvedba kapic na ceno energentov, in sicer kapica na ceno električne energije do konca leta 2023 v višini 118 €/MWh za VT in 82€/MWh za MT kot to velja za male poslovne subjekte oziroma obrtnike, in sicer s 1. septembrom 2022. Uvedba kapice na ceno zemeljskega plina.
2.    Aktiven strateški pristop vlade na ravni EU za zagotovitev konkurenčnosti EU in za uveljavitev izenačitve pogojev poslovanja v vseh evropskih državah, pri čemer sta ključna ukrepa uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni ter odprava odvisnosti (razklop) cene električne energije od cene zemeljskega plina (nova formula).
3.    Ponovna uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest – čakanje na delo (100-odstotna subvencija za tiste, ki že plačujejo dražjo električne energije, takoj) in skrajšan delovni čas.
 
Sistemski ukrepi

1.    Jasno stališče slovenske vlade o obstoju in pomenu industrije v Sloveniji, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji (proizvodnji materialov), kar mora izhajati iz sprejete Slovenske industrijske strategije 2021-2030.
2.    Poenostavitve in pospešitve pridobivanja različnih dovoljenj – izvedba projekta v treh mesecih.
3.    Sprememba veljavnega zakona za pomoč gospodarstvu ter priprava paketa obsežne in sistemske pomoči prizadetim podjetjem za leto 2023 v obsegu, ki ga omogoča EU.
4.    Vlada naj regulira cene pogonskega goriva in kurilnega olja oziroma uvede industrijsko gorivo za domače gospodarstvo.
5.    Možnost prenosa višjih cen v veljavne pogodbe po javnih naročilih v primeru izrednega porasta stroškov.
6.    Zagotovitev likvidnostnih sredstev podjetjem – SPS in SID banka, pri čemer postopek odobritve ne sme biti daljši od enega meseca.
7.    Zagotovitev uporabe alternativnih in obnovljivih virov s subvencijami.
8.    Takojšnja priprava skupnih kratkoročnih, transparentnih in nediskriminatornih ukrepov, ki bodo omogočili predvidljivost poslovnega okolja – najpozneje do konca septembra 2022.
9.    Zaveza o zmanjšani porabi energije tudi znotraj gospodarstva, kjer je to mogoče.

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.