V Gospodarski zbornici Slovenije so pozdravili energetsko dovoljenje, ki ga je za projekt JEK2 pred kratkim izdalo Ministrstvo za infrastrukturo. Kot so dejali, je dovoljenje odprlo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o projektu, prav tako pa tudi javno razpravo o vlogi jedrske energije v energetskem prehodu v ogljično nevtralno družbo in z njim povezanimi izzivi. GZS bo v javni razpravi o JEK 2 in doseganju podnebnih ciljev do leta 2050 dejavno sodelovala, saj se zaveda ključnega pomena zanesljivosti dobave, okoljske sprejemljivosti in konkurenčnosti električne energije za nadaljnji gospodarski razvoj in blagostanje državljanov. Ob tem v GZS navajajo, da je Slovenija industrijska država, saj industrija ustvari skoraj 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupaj s storitvenimi dejavnostmi (prevoz, logistika, turizem, informacijske tehnologije), ki so z njo povezane, pa več kot polovico. Junija letos sprejeta Slovenska industrijska strategija za obdobje od leta 2021 do leta 2030 sledi strategiji pametne specializacije in evropskemu zelenemu dogovoru ter spodbuja inovativne rešitve, uvedbo najsodobnejših tehnologij, digitalno preobrazbo ter prehod v nizko ogljično krožno gospodarstvo. Teh ciljev pa brez zanesljive dobave okoljsko sprejemljive električne energije po konkurenčnih cenah ne bo mogoče doseči. V GZS v zvezi s sprejemanjem odločitev glede naše energetske prihodnosti izpostavljajo več ključnih dejstev, ki jih bo vsekakor treba upoštevati, in sicer
- načrtovano zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj pomeni izpad tretjine slovenske proizvodnje električne energije,
- omejitve, ki preprečujejo ali upočasnjujejo gradnjo infrastrukture za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, zaradi katerih smo v obdobju 2005–2020 na področju obnovljivih virov energije dosegli najmanjši napredek med državami članicami Evropske unije,
- kljub vsem ukrepom za učinkovito rabo električne energije se bo poraba električne energije v prihodnje povečevala (e–mobilnost; prehod s fosilnih goriv na toplotne črpalke …),
- nove tehnologije (npr. vodik in sintetični plini) so še v razvojni fazi in niso konkurenčne,
- ranljivost evropskega omrežja za prenos električne energije v zimskem času in sušnih obdobjih,
- težnja evropskih držav k zmanjševanju proizvodnje in energetski samozadostnosti ob prehodu v nizko ogljično družbo bo bistveno podražila električno energijo,
- Slovenija ima z JEK 1 več kot 40 let dobrih izkušenj.
Po mnenju GZS Slovenija brez jedrske energije v prihodnje ne bo mogla zagotavljati zanesljive, okoljsko sprejemljive in konkurenčne električne energije, nezanemarljivo pa je tudi, da bi pri gradnji in obratovanju JEK 2 sodelovalo več domačih podjetij, kar bi imelo pozitiven učinek na povečanje BDP. (bj)