V ospredju razprav nedavne seje Strateškega sveta za energetski prehod, ki deluje v okviru GZS, je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo, ki zaradi izrednih razmer pričakuje takojšnjo pomoč. Člani Strateškega sveta so ob tem opozorili tudi na nujnost sprejetja strateških energetskih odločitev, ki se v zadnjih letih prepogosto odlagajo na poznejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in ostaja povsem nezavarovana pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča.
Tako predsednik GZS Tibor Šimonka kot generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti sta na seji poudarila, da je GZS pravočasno začela z opozorili, da so razmere v gospodarstvu zaradi ekstremne rasti cen energentov vedno bolj zahtevne in tudi predlagala vrsto ukrepov, ki bi podjetjem olajšala poslovanje, a pravega odgovora nanje še ni bilo, čeprav je iz zadnjih sestankov gospodarstva z vlado sklepati, da neko shemo pomoči vlada vendarle pripravlja.
Člani Strateškega sveta za energetski prehod so znova opozorili tudi na mrtvilo na področju investicij v energetiki in dolgotrajne postopke umeščanja energetskih objektov v prostor, ki onemogočajo doseganje zastavljenih ciljev do leta 2030, pa tudi do leta 2040. Zaradi zamud pri investicijah v nove energetske vire že do leta 2020, se naš zaostanek za zastavljenimi cilji samo še povečuje, saj zaostajamo pri gradnji sončnih in vetrnih elektrarn, hidroelektrarn in tudi premalo vlagamo v distribucijska omrežja, pri tem pa izgubljamo tudi domače znanje in industrijo, ki bi nam lahko pomagala pri zelenem prehodu.
V Strateškem svetu ob tem poudarjajo, da gre pri energetiki za ključna narodno gospodarska vprašanja, ki jih je treba obravnavati resno in brez odlašanja, pri prenovi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa želi GZS biti član konzorcija za njegovo pripravo.
Kriza je pokazala, da elektrika in druga energija niso samoumevni. Zavedanje o skrbni rabi, samooskrbi in nenazadnje nujnosti sprejemanja odločitev, sicer narašča, a nikakor ni dovolj za izpeljavo zelenega prehoda. Še več je potrebno ozaveščati in spodbujati rabo zelenih virov, zelenih načinov obnašanja in tehnologij. Prav tako pa je treba, poleg rastočih postavk na računih energetskih porabnikov, najti tudi druge vire za financiranje energetskega prehoda, so še zapisali člani Strateškega sveta za energetski prehod.