Energetika

GZS: Slovenija potrebuje vse energetske vire

Vodstvo GZS pričakuje, da se bo čim prej začel socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta, na katerem bodo socialni partnerji razpravljali o ključnih strateških vsebinah.

GZS: Slovenija potrebuje vse energetske vire

Vodstvo GZS se je seznanilo z neuradnim predlogom koalicijske pogodbe in ocenilo, da je sicer strukturirana in kompleksna, vendar pa pogrešajo večji poudarek na gospodarstvu. Ob tem v GZS ugotavljajo, da je ta v delu, ki se nanaša na zeleni preboj, energetiko in okolje, zelo splošna in je v njem konkretno opredeljena zgolj letnica 2030, kot leto izstopa iz premoga, pri čemer pa ni nič o rešitvah, kako nadomestiti 30-odstotni izpad proizvodnje elektrike, ki bo temu sledil. Po mnenju GZS je tudi premalo poudarka na drugih obnovljivih virih energije in je velika osredotočenost zgolj na sončno energijo. Tako manjkajo spodbude za vodikove tehnologije, ki bodo delno nadomestile zemeljski plin, prav tako pa ni predvidena gradnja novih velikih HE oziroma se bo šele preverjala smotrnost njihove izgradnje. Vodstvo GZS je kritično tudi do navedb glede malih reaktorjev, ki so še v načrtovanju in ni realno, da bi bili sredi tridesetih let že operativni, poleg tega pa je premalo pozornosti namenjeno tudi okrepitvi elektroenergetskega omrežja, ki je pogoj zelene preobrazbe. V GZS še opozarjajo, da se v Sloveniji ne moremo odreči nobenemu energetskemu viru. 
Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa je izpostavila, da potrebujemo tudi infrastrukturo za odgovorno in učinkovito ravnanje z odpadki. Kot je dejala, je treba povezati politike, nizkoogljične vire energije, tehnologije in krožno gospodarstvo, saj bomo le tako lahko zagotovili potrebne surovine za razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Potrebno pa bi bilo pospešiti tudi investicijski val, ki je v Sloveniji  že pripravljen in ga ovirajo predvsem dolgotrajni birokratski postopki izdaje različnih dovoljenj, zato je nujna domišljena energetska in prostorska politika.
Na GZS tudi pričakujejo, da bo nova vladna koalicija prednostno pripravila tudi ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Drugače, slovenska podjetja, zlasti tista energetsko intenzivna, ne bodo mogla ohraniti svoj konkurenčni položaj. Kot pravijo na GZS, so nas Nemčija, Francija, Španija in Portugalska tu že prehitele s podpornimi ukrepi. Tako je denomo Nemčija 19. aprila in 4. maja že prejela odobritev za dve shemi pomoči za podjetja v skupni višini 33 milijard evrov (1 odstotek nemškega BDP, kar bi pomenilo za Slovenijo okoli 500 milijonov evrov). Francija je poleg ukrepov, namenjenih malemu gospodarstvu ter socialno šibkim, že pomagala tudi energetsko intenzivni industriji. Pred kratkim pa sta Španija in Portugalska sprejeli odločitev, da se zgornja meja cene plina za proizvodnjo električne energije v prvih šestih mesecih 12-mesečnega obdobja določi pri 40 EUR/MWh, nato pa se bo postopno povišala na povprečno 48,8 EUR/MWh za celotno obdobje posega.
Takšnega časovnega zamika, kot smo mu bili priča od začetkov energetske krize, na katero je GZS vseskozi zelo glasno opozarjala, pa do dokončne vzpostavitve prve sheme pomoči, pa si naša podjetja ne morejo več privoščiti, izpostavlja predsednik GZS Tibor Šimonka.

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.