Hidroelektrarna Mokrice bo najsodobnejša in okolju najbolj prijazna hidroelektrarna izmed vseh do sedaj zgrajenih. Za infrastrukturne ureditve bo ob izgradnji HE Mokrice ureditvam za naravo in zagotavljanje biotske raznovrstnosti namenjenih več kot 20 milijonov eurov.
V naslednjih letih se bodo razmere v slovenski energetiki zagotovo spremenile. Predvsem zaradi povečane rabe električne energije in uresničitve strategije za izstop iz premoga, ki predvideva zaprtje Termoelektrarne Šoštanj v letu 2033. Po ocenah iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021-2030 se bo raba električne energije do leta 2030 v Sloveniji povečala za 10 odstotkov. Razlog se skriva tudi v pospešeni elektrifikaciji ogrevanja, prometa ter procesih digitalizacije. V naslednjih 10 letih bi tako v Sloveniji lahko prišlo do energetske luknje v obsegu 45 odstotkov. Čez 10 let bi tako lahko porabili skoraj polovico električne energije več, kot jo bomo sposobni proizvesti, uvozna odvisnost od tujine pa bi s tem še poskočila. V okviru strateških dogovorov smo si zadali cilj, da do leta 2050 postanemo podnebno nevtralna država ob upoštevanju načela podnebne pravičnosti. Upoštevajoč začrtano podnebno politiko, ki združuje sektorje energetike, okolja in prostora, kmetijstva, gozdarstva ter gospodarstva, se v ospredje samoumevno postavljajo projekti za rabo vodne in jedrske energije, ki lahko v naslednjih desetletjih učinkovito nadomestijo fosilna goriva.
Izmed vseh obnovljivih virov energije so večnamenski projekti izgradnje hidroelektrarn primerni z večih vidikov: poleg zagotavljanja zelene in stalno razpoložljive električne energije HE učinkovito rešujejo še problematiko poplav, blažijo posledice suš, omogočajo namakanje kmetijskih površin, bogatijo zaloge podzemne vode, s čimer prispevajo k večjim količinam pitne vode in tako izboljšujejo vodooskrbo, prispevajo k razvoju gospodarstva, turizma, športa in infrastrukture ter ustvarjajo pogoje za kakovostnejše bivanje. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je cena električne energije iz hidroelektrarn ena izmed najcenejših.
Slovenci že danes iz HE proizvedemo več kot 90 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov energije. Nujnost hidroenergije se v kombinaciji z jedrsko energijo odraža tudi pri reševanju problematike zagotavljanja zanesljivosti in stabilnosti slovenskega elektro energetskega sistema. Dobro zasnovan, izgrajen ter vzdrževan elektroenergetski sistem podpira vse sektorje: od gospodarstva, zdravstva in izobraževanja, kmetijstva, infrastrukture, okolja, telekomunikacij in digitalnih tehnologij. Brez zanesljivega, stabilnega, varnega in cenovno vzdržnega elektro energetskega sistema ter domače proizvodnje zelene električne energije država ne bo mogla krepiti in razvijati gospodarstva ter ustrezno zagotoviti državljanom pravice do zdravega in kakovostnega življenjskega okolja.