Letošnja hidrologija ni najbolj naklonjena proizvodnji hidroelektrarn, kar potrjujejo tudi podatki o oddanih količinah električne energije v prvih štirih letošnjih mesecih. Tako so hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči od začetka leta do konca aprila v prenosno omrežje oddale zgolj 860,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo le 58 odstotkov lanskih primerljivih količin in tudi za tretjino manj kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco.
Rezultati skupnega izkupička iz vseh domačih proizvodnih virov so sicer nekoliko ugodnejši, in sicer predvsem zaradi dejstva, da je nuklearna elektrarna Krško letos nemoteno obratovala celotno omenjeno obdobje (aprila lani je v njej potekal redni remont), na približno lanski ravni pa je bila tudi proizvodnja v Šoštanju.
V prenosno omrežje je bilo tako v prvih štirih letošnjih mesecih skupno oddanih 4 milijarde 161,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3,8 odstotka manj kot lani. Kot rečeno, so levji delež k skupnemu izkupičku prispevali termo objekti, na čelu z NEK (1.981,1 GWh) in TEŠ (1.190,2 GWh), pomembnejše količine električne energije pa je v soproizvodnji zagotovila še TE-TO Ljubljana (114,2 GWh).
Za pokritje vseh potreb smo morali 3 milijarde 146,1 milijona kilovatnih ur električne energije tudi uvoziti (5,3-odstotna rast), v sosednje elektroenergetske sisteme pa je bilo v prvih štirih mesecih oddanih 2 milijardi 777,4 milijona kilovatnih ur (3,8-odstotno zmanjšanje).