Podnebno ogledalo 2018, zvezek 5: Ukrep v središču - Električna mobilnost.
V Podnebnem ogledalu 2018 (v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Slovenska podnebna pot do sredine stoletja) je veliko govora tudi o električni mobilnosti, in sicer v petem zvezku z naslovom Ukrep v središču - Električna mobilnost. Projekt izvaja konzorcij, ki ga vodi Institut Jožef Stefan (IJS) s partnerji: ELEK, načrtovanje, projektiranje in inženiring, Gradbeni Inštitut ZRMK, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski institut Slovenije, PNZ svetovanje projektiranje, Gozdarski inštitut Slovenije in z zunanjimi izvajalci.
Kot je zapisano v poročilu omenjenega dokumenta (povzetek), je cilj pregleda ukrepov slediti načinom za doseganje zavez Republike Slovenije pri uresničevanju zahtev Pariškega sporazuma. Izveden je pregled stanja na področju električne mobilnosti v Sloveniji in EU. Osredotočen je na osebna vozila (razred M1) in deloma lahka gospodarska vozila (razred N1), ki predstavljajo največji delež transporta. Prav tako so obravnavana druga prevozna sredstva (e-kolesa, e-motorji), ki so zanimiva za krajše mestne in primestne dnevne migracije.
Baterijska električna vozila in priključni hibridi
Električna vozila (EV) so tista, ki za pogon uporabljajo električni motor, pri čemer jih lahko v grobem razdelimo na baterijska električna vozila (BEV) in priključne hibride (PHEV). Prva imajo vso energijo za svoje delovanje shranjeno v praviloma večji bateriji, slednji pa lahko nekoliko manjšo zalogo električne energije dopolnjujejo z generatorjem, ki je vezan na motor na notranje izgorevanje.
Baterijska električna vozila so povečini namenjena krajši mestni vožnji, z dometom nekje do 300 km, medtem ko so priključni hibridi sposobni tudi daljših razdalj, znotraj mest pa lahko obratujejo le na električno energijo (kar ima pozitivne učinke na kakovost zraka) – domet na elektriko do 50 km, s pomočjo motorja z notranjim izgorevanjem pa tudi prek 1.000 km.
Ovire pri vozilih, kjer se elektrika proizvaja s pomočjo vodika
Izvajalci projekta v pregled niso uvrstili električnih vozil z gorivno celico, ki za gorivo uporabljajo vodik, ki v gorivni celici oksidira, pri tem nastane električna energija, ki poganja vozilo. Poglaviten razlog je v pomanjkljivi ponudbi (trenutno takšna vozila redno proizvaja le en večji svetovni izdelovalec, ki jih ne ponuja v Sloveniji) ter v pomanjkljivi infrastrukturi (v Sloveniji je le ena polnilnica za vodik z možnostjo polnjenja do 6 vozil dnevno). Zaradi počasnega napredka te tehnologije se je trenutno bolj smiselno osredotočiti na ostale tipe električnih vozil.
Na tem področju pomembni tudi ukrepi aktivne mobilnosti
Po posameznih poglavjih petega zvezka so v zaključkih navedena priporočila za nadaljnje ukrepanje na področju električne mobilnosti. Čeprav je poročilo namenjeno pregledu stanja in predvidenih ukrepov elektromobilnosti kot enega od ukrepov trajnostne mobilnosti, pa je smiselno ukrepe, ki so prvenstveno namenjeni zmanjševanju toplogrednih virov, razširiti tudi z drugimi ukrepi, ki poudarjajo boljši način življenja (npr. manj vožnje v službo). S temi ukrepi se ukvarja aktivna mobilnost, je med drugim še zapisano v omenjenem povzetku.