Inovacija Energetike 16

Tradicionalno srečanje inovativnih energetikov vsako leto privablja več strokovnjakov, ki ne prihajajo samo s področja energetike, ampak tudi mejnih področij. Številni prikazani primeri dobrih praks potrjujejo, da v Sloveniji dobrih in inovativnih zamisli ne manjka, bolj pa šepamo pri njihovi množičnejši vpeljavi v prakso.

Častni pokrovitelj srečanja predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar je v pozdravnem pismu med drugim izpostavil, da potreba po inovativnih rešitvah na področju energetike nikoli ni bila bolj izražena kot danes. Podnebne spremembe, omejenost naravnih virov in veliki okoljski izzivi zahtevajo trajnostno naravnan energetski preobrat, ki je mogoč le s številnimi inovacijami in z znanjem. Kot je dejal, se vlada zaveda novih priložnosti in inovativnega potenciala slovenske energetike in je področje energetike deloma že uredila tako, da bodo omogočene storitve na pametnih omrežjih in v pametnih skupnostih, pri čemer si veliko obeta tudi od slovensko-japonskega projekta o tehnološkem sodelovanju pri razvoju naprednih rešitev. Spodbujanje visokotehnoloških inovacij v energetiki je tudi na vrhu prioritet Evropske komisije in nove finančne perspektive, zato ne preseneča, da povezovanje različnih akterjev, od energetikov, industrije, politike in drugih vse bolj stopa v ospredje.

Letošnja konferenca je sicer postregla tudi z nekaj novostmi in tudi zanimivimi govorci iz tujine. Uvodoma je dr. Henrik Lund iz Danske v predavanju o energetskih rešitvah povezanih s pridobivanjem energije izključno iz obnovljivih virov energije povedal, da so si na Danskem za cilj zadali, da bodo do leta 2020 polovico energije pridobili iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa vso, pri čemer trenutno vetrna energija pomeni 40-odstotni delež pri njihovi energetski oskrbi, polovico električne energije dobijo iz soproizvodnih enot ter da je polovico prebivalstva že priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja. Kot je poudaril, so v prizadevanjih, da bi našli odgovor na vprašanje, kako uresničiti ambiciozno zastavljene cilje, razvili posebno računalniško analitsko orodje, s katerim je mogoče preigravati različne scenarije in je prek spleta dostopno vsem. Analize pa so pokazale, da ostaja ključno vprašanje povezano z izrabo obnovljivih virov energije njeno shranjevanje, pri čemer je mogoče veliko cenejše rešitve in večjo učinkovitost doseči s sodelovanjem med sorodnimi sektorji - proizvajalci električne energije, oskrbovalci s toploto in prometom.

Prihodnji razvoj na področju e-mobilnosti pa je bila rdeča nit predstavitve Cedrica Lecoura iz Renaulta, ki je navedel nekaj aktualnih podatkov. Kot je povedal, se je prodaja e-vozil v svetu lani v primerjavi z letom prej  povečala za 63 odstotkov in se približala številki 300 tisoč. Od tega jih je bila v Evropi prodanih tretjina, njihov delež pa se je v primerjavi z letom 2014 lani povečal za polovico. Pomembno je, pravi Cedric Lacour, da je delež električnih vozil v nekaterih evropskih državah že presegel enoodstotni delež, saj to pomeni, da je njihov delež na cesti že viden, kar povečuje tudi zanimanje zanje. Kot eno najnaprednejših držav glede uvajanja e-mobilnosti je omenil Norveško, kjer naj bi delež električnih avtomobilov do leta 2020 dosegel že petino – trenutno znaša 15 odstotkov. K takemu razmahu električnih vozil na Norveškem so po njegovem prispevali tudi številni spodbujevalni ukrepi, kot denimo nižji davki, zastonj parkirišča, uporaba voznih pasov, ki so rezervirana za javni promet in razvejana mreža javnih polnilnih postaj. Renault veliko vlaga tudi v razvoj in povečanje zmogljivosti lastnega voznega parka električnih vozil, pri čemer so v sodelovanju z Nissanom doslej v to področje vložili že štiri milijarde dolarjev. Zato ne preseneča, da je Renaultov model ZOE najbolj prodajan model električnega avta v Evropi, pred Nissanovim Leafom in Teslinim modelom S. Za razvoj e-mobilnosti je spodbudno tudi dejstvo, da se zmogljivosti baterij povečujejo, pri čemer v Renaultu že preizkušajo novo z zmogljivostjo 41 kWh, ki naj bi imela realen doseg 300 kilometrov, kar že povsem zadostuje za pokritje vseh dnevnih potreb.

Mednarodna obzorja inovacij in Slovenija

V nadaljevanju je potekala zanimiva razprava o tem, v kolikšni meri so omenjeni cilji o prehodu v stoodstotno oskrbo z obnovljivimi viri dejansko dosegljivi, pri čemer so si udeleženci omizja dr. Robert Golob, dr. Peter Novak in dr. Henrik Lund bili skupnega mnenja, da zagotovo so, ostaja pa odprto vprašanje, kako in v kolikšnem času jih je mogoče doseči. Dr. Henrik Lund je ob tem izpostavil, da danske izkušnje kažejo, da preusmeritev v obnovljive vire prinaša številne koristi, od podnebnih in energetskih do razvoja nove industrije in odpiranja kakovostnih delovnih mest. Da je Slovenija izjemno primerna za svojevrsten laboratorij na tem področju, je bil mnenja tudi dr. Robert Golob, ki je poudaril, da je GEN-I uspešno zastavil projekt postavitve 200 sončnih elektrarn z domačim znanjem in materialom in brez podporne sheme. Kot je dejal, si poslovneži v Sloveniji želijo predvsem predvidljivega okolja, preobrat v slovenski energetiki v smeri obnovljivih virov energije pa lahko naredijo predvsem ambiciozni posamezniki. Dr. Peter Novak je izpostavil, da trenutna oskrba Slovenije z energijo temelji na dveh močnih in zanesljivih stebrih, ki zagotavljajo pokrivanje potreb vsaj še dve desetletji, tako da ni nobenih potreb po hitenju z odločitvami o novih proizvodnih virih, predvsem o novem jedrskem bloku, pri čemer se jedrska energija kaže predvsem kot rezervni scenarij, če nam zastavljenih ciljev o obnovljivi prihodnosti ne bi uspelo doseči.

Letošnji nagradi občinstva Inovatiki in Domelu

Na letošnji konferenci so bile drugič zapored podeljene tudi nagrade za po mnenju udeležencev konference najbolj inovativno rešitev. Na omizju, kjer so predstavili deset rešitev s področja energetskih tehnoloških in poslovnih inovacij, je največ glasov prejela predstavitev Marka Udovča iz Inovatike, kjer so razvili malo kurilno napravo na lesno biomaso namenjeno toplotni in energetski oskrbi eno in dvostanovanjskih hiš in deluje na osnovi okolju prijazne in patentirane tehnologije z več kot 99,9-odstotno čistostjo zgorevanja lesa, majhnimi izpusti CO2 in trdnih delcev. Kurilno napravo odlikuje tudi kompaktnost, saj celovita kotlarna Hestia 48 h zavzema manj kot kvadratni meter površine.

V vzporednem vozlišču, kjer je bila osrednja pozornost namenjena inovacijam pri rabi elektrike in je bilo skupno predstavljenih devet inovativnih rešitev, pa je največ naklonjenosti občinstva že drugo leto zapored dobila družba Domel oziroma njihov razvojni projekt pogona za električno kolo. V Domelu so se namreč po nalizi trga odločili, da razvijejo pogon za vgradnjo v zadnje kolo z izhodišči, da kolo kljub pogonu še vedno daje vtis kolesa. Premer motorja so omejili s premerom standardnega zavornega diska, širino motorja pa prilagodili standardnim širinam kolesarskih okvirjev z možnostjo vgradnje desetrednega verižnika. Z inovativno zasnovo statorja ki jim je uspelo doseči visok polnilni faktor za navitje, kar motorju daje odlično izhodišče za visok izkoristek in kompakten dizajn.

Vrnitev v prihodnost

V nadaljevanju je mag. Krešimir Bakič iz CIGRE- CIRED predstavil zanimiv pogled v energetsko prihodnost in orisal, kakšna naj bi bila po nekaterih predvidevanjih oskrba z energijo v Sloveniji po letu 2040. Po njegovih ocenah naj bi poraba električne energije takrat dosegla 17 TWh (danes znaša 13 TWh), še vedno naj bi potrebe pokrivali s pomočjo hidro energije, jedrske energije in obnovljivih virov, število sončnih elektrarn na strehah hiš in v nekaj solarnih parkih naj bi doseglo 300.000, imeli naj bi nameščenih tudi sto vetrnih stolpov in po cestah naj bi se vozilo pol milijona električnih avtomobilov. Ali se bo ta scenarij tudi uresničil bo seveda pokazal šele čas, smo pa po njegovih besedah zagotovo na pragu tretje tehnološke revolucije, ki nas lahko z marsičem preseneti.

Srečanje se je sicer končalo z osrednjo okroglo mizo z naslovom Inovacije in izbire za jutri, na kateri so sodelovali mag. Klemen Potisek, MzI ,mag. Aleksander Mervar, ELES, Martin Novšak, GEN energija, Andrej Ribič, Elektro Ljubljana, dr. Jožica Rejec, DOMEL in dr. Marko Topič, FE UL in ETIP PV. Razpravljalci so si bili kljub drugačnim pogledom na energetsko prihodnost Slovenije enotni glede mnenja, da je mogoče do boljših rešitev priti le s spodbujanjem inovacij in sodelovanjem.

Fotografije: Vladimir Habjan