Inteligentna energetska prihodnost > pametna omrežja

Kot je udeležence nagovoril namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar, se tudi Eles kot sistemski operater prenosnega omrežja Slovenije pripravlja na velike spremembe v Evropi. Tako so se že veliko pred tem, ko je sploh nastala beseda pametna omrežja, ukvarjali z različnimi projekti, ki so že prešli prvo fazo in so ali v implementaciji ali se že uporabljajo ali pa so tik pred implementacijo. Projekte je predstavil direktor Sektorja za obratovanje sistema mag. Uroš Salobir, ki je poudaril, da so, glede na spremembe in cilje v Evropi, ki se nam obetajo v naslednjih letih, tovrstne investicije zelo pomembne. Tradicionalni evropski elektroenergetski sistem je namreč grajen na nacionalnem nivoju in je bil namenjen pokrivanju domače porabe. Sestavljale so ga velike proizvodne enote in je bil slabo povezan s sosednjimi sistemi. Trg električne energije pa je prinesel številne spremembe. Tako novo okolje spodbuja povezovanje s sosednjimi sistemi z namenom zagotavljanja oskrbe, medsebojne pomoči in dosegljivosti cenejše energije. Izziv, s katerim se danes sooča elektroenergetski sistem, je tudi vključevanje novih tehnologij in obnovljivih virov v omrežje ter z večjim razdaljami med proizvodnjo in porabniki ter s povečanim prenosom, kar posledično pomeni več zamašitev. Danes delež električne energije iz obnovljivih virov močno narašča in krepko prehiteva povečanje prenosnih zmogljivosti. Rešitev so prav tovrstni projekti Elesa, s katerimi poskušajo skrajšati dolgotrajne postopke umeščanja infrastrukture v prostor in omiliti nasprotovanje javnosti gradnji novih daljnovodov. Z njimi želijo predvsem izkoristiti obstoječo infrastrukturo, kar pomeni, da so rešitev pametna omrežja. Prvi tak projekt so prečni transformatorji, ki so edina praktična rešitev za regulacijo velikih pretokov (1200 MW), povečujejo zanesljivost obratovanja (nižji pretoki v Sloveniji in regiji) ter povečujejo stalnost pri zagotavljanju prenosnih kapacitet. Potem so tu vroči vodniki in dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti daljnovodov, ki omogočajo večjo obremenitev obstoječih daljnovodov. Naslednje so virtualne elektrarne, ki so namenjene vodenju odjema in razpršene proizvodnje ter so potencialni vir zagotavljanja terciarne rezerve. In ne nazadnje so tu še shranjevalniki energije in sistem hitrega vodenja in zaščite WAMPAC. Kot je zaključil mag. Salobir, se bodo razdalje med viri in porabniki večale, priključevanje obnovljivih virov bo v prihodnosti vedno bolj odvisno od prenosa, prenosno omrežje pa ima po desetih letih trga povsem drug karakter. Zaradi omejenih prostorskih možnosti bo gradnja prenosne infrastrukture v naslednjih 20 letih v stalnem zaostanku in vse našteto so razlogi, da bo Eles v tej situaciji pospešeno izboljševal zmogljivost obstoječe infrastrukture s pomočjo pametnih omrežij.  

Dostikrat so investicije ujete v zakonodaji, ki je bila pisana za neke druge čase  

V nadaljevanju so na okrogli mizi spregovorili o inteligentni prihodnosti v energetiki. Kot je bilo poudarjeno na začetku, se ne smemo omejevati samo na izraz pametna omrežja. Inteligentna energetska prihodnost je namreč sestavljena iz proizvodnih virov (fosilnega ali obnovljivega izvora), iz dostopa do teh virov (omrežje), iz tehnike in naprav, ki povezujejo te vire ter seveda iz ljudi, ki to energijo potem uporabljajo za različne namene. Direktor TE-TOL Blaž Košorok je povedal, da so pri zasledovanju razvojnih izzivov na področju virov za proizvodnjo energije in tudi ogrevanja mesta Ljubljane, izhajali iz naslednjih temeljnih postulatov: energetske lokacije, varstva okolja ter iztrošenost proizvodnih naprav. Ukrepe so razdelili na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni je bil izveden leta 2008, ko so vpeljali sosežig lesnih sekancev, kar se je že izkazalo za zelo uspešno. Drugi ukrep pa je povečanje zemeljskega plina. S postavitvijo plinsko-parne enote, ki se sicer vleče že zelo dolgo, bodo izkoristki boljši, boljši pa bodo tudi učinki na okolje, kar je zelo pomembno, ker bo TE-TOL soočen z izredno zaostritvijo zakonodaje glede mejnih emisijskih vrednosti.

Predsednik uprave Bisola dr. Uroš Merc je poudaril, da smo v zadnjem obdobju priča izrednemu razvoju na področju fotovoltaike in ta se bo razvijala še naprej, zato se moramo na to dobro pripraviti, kar v podjetju že intenzivno počnejo. Je pa ob tej priložnosti opozoril na administrativne ovire, ki jim zelo otežujejo izpeljavo različnih projektov.

Predstavnik SODO dr. Ivan Šmon je zbranim predstavil pogled SODA na pametna omrežja, ki so dejstvo, h kateremu je treba pristopiti. Kot je dejal, se pametna omrežja ne dogajajo samo na distribucijskem omrežju, se pa največ sprememb zaradi masovnega priključevanja razpršene proizvodnje dogaja prav tam, saj distribucijsko omrežje ni bilo za to načrtovano. Distribucijsko omrežje mora tem spremembam slediti, kako, pa SODO poskuša začrtati v posebnem razvojnem programu na distribucijskem omrežju (vsebuje ukrepe na regulatornem, tehnološkem in finančnem področju), izven tistega tradicionalnega načrtovanja razvoja omrežja. SODO je poskušal ovrednotiti, kaj je treba narediti glede na to, kaj smo sposobni. Vsi vemo, v kakšni slabi finančni kondiciji so podjetja, ki investirajo v omrežje. To pa za seboj potegne realizacijo zastavljenega programa. Velike težave pri tem pa povzročajo tudi že omenjeni administrativni postopki. Dostikrat so namreč ujeti v zakonodaji, ki je bila pisana v nekem drugem času in ni prilagojena spremembam. Postopke poskušajo poenostaviti, kjer se to da. Kot je še povedal, je SODO nacionalni program o pametnih omrežjih ravnokar dokončal. Ne gre za nacionalni program v dobesednem pomenu, saj bodo podobne programe morali spisati tudi na področju prenosnega omrežja in to ne samo električne energije, ampak tudi drugih energentov.

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan mag. Stane Merše se je osredotočil na sodelovanje s končnimi odjemalci v času krize, ki bo pri novih investicijah zagotovo udarila po žepu tako energetski sektor kot celoto kot tudi odjemalce. Ne predstavlja si inteligentnega obnašanja odjemalcev, če niso ustrezno informirani o tem, kaj se dogaja z njihovo porabo energije, koliko jih to stane in kakšne posledice ima to za njihovo siceršnje poslovanje oziroma delovanje. Ključno inteligentno orodje je zato prav razvoj orodij za kvalitetno in aktivno upravljanje z energijo pri odjemalcih. Poudaril je, da se danes soočamo ne toliko z vprašanjem novih tehnologij, pač pa, kako te tehnologije pripeljati k uporabnikom in ponuditi neko celostno storitev. Sam tu vidi veliko priložnost za energetska podjetja, ki ne bi prodajala samo energije, ampak bi znala ponuditi tudi storitev, ki bo odjemalcu pomagala zniževati rabo in posledično stroške. Ključni izziv je torej v kompleksnejših pogodbenih odnosih in pogodbenem financiranju ter v usposabljanju odjemalcev, da se bodo zavedali, da ni ključna cena investicije, ampak bodo te stroške gledali v luči življenjske dobe investicije.

Razpravo so sogovorniki strnili z nekaj zanimivimi mislimi v zvezi s krizo, s katero se soočamo v tem trenutku, in ki povzroča, da ni denarja za investicije in ni denarja za plačilo računov. Po mnenju Aleksandra Mervarja mora Slovenija izkoristiti svoj geostrateški položaj in ves denar, ki nam je na voljo za investicije ter omogočiti, da čim več poslov ostane v Sloveniji. Blaž Košorok je strnil, da krize v energetiki ni, so le priložnosti in izzivi, za kar pa nam manjka samo več poguma. Po mnenju mag. Staneta Meršeta je kriza motivacija, da pogledamo, kje smo in kam bi radi šli. Gledati pa moramo bolj dolgoročno in narediti preboj.  Kot je dejal dr. Ivan Šmon se je kriza leta 2009 pokazala močno predvsem z vidika, kaj moramo zagotoviti omrežju in kaj zmoremo. Ker smo investicije v omrežje premaknili v prihodnost, že trpi naše gospodarstvo in z njim naša ključna podjetja. Kot je izpostavil dr. Uroš Merc moramo vsaki novi tehnologiji dati priložnost, saj slika ni nikoli črno-bela. Vsaki tehnologiji moramo dati zagon in jo spodbujati ter vanjo investirati. Z mislijo, da smo v krizi iz istega razloga, s katerim bi iz nje lahko izšli, ter, da zato izhod iz krize vidi v okolju, ki spodbuja tiste, ki ravnajo po vzorcu dobrega gospodarja, pa je okroglo mizo strnil direktor podjetja Elektroservisi Ivan Hozjan.  

Polona Bahun