V okviru projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« so včeraj predstavili tri uspešne primere energetske sanacije.
Po sporočilu iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, so na včerajšnjem srečanju predstavili energetsko prenovo Bolnišnice Sežana, integralno energetsko prenovo sistema oskrbe s toploto in stavb v stanovanjskem naselju Planina v Kranju ter celovit energetski koncept nizozemske lokalne skupnosti Herleen.
Projekt, ki ga izvaja Umanotera, poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Pri projektu kot partnerja sodelujeta tudi Skupnost občin Slovenije in spletni portal Energetika.net.
Energetska prenova Bolnišnice Sežana
Ta prenova je obsegala toplotno zaščito tal, fasad, podstrešja in zamenjavo oken. Posodobljeni so bili tudi sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Vgrajeni so bili visokoselektivni sprejemniki sončne energije in zalogovniki, toplotna črpalka in plinska kondenzacijska kotla. Objekt je hlajen z absorpcijskim sistemom s sončno energijo in toplotno črpalko. Izveden je bil centralni nadzorni sistem z monitoringom rabe energije.
Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je 160 ton/leto zaradi energetske sanacije in posodobljenih sistemov, 30 ton/leto zaradi zmanjšane rabe električne energije. Znižani so stroški delovanja, zmanjšana raba toplote je 829,2 MWh/leto in električne energije 55 MWh/leto. Boljše je ugodje bivanja za paciente in delovno okolje za zaposlene, kar prispeva tudi h krajšim ležalnim dobam.
Integralna energetska prenova v naselju Planina
Projekt za prenovo sistema oskrbe s toploto in stavb v stanovanjskem naselju Planina v Kranju je obsegal zamenjavo kotlov na ekstra lahko kurilno olje s kotli na zemeljski plin, vgradnjo sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije, sanacijo razvodnega omrežja in 59 toplotnih postaj ter postopno obnovo vseh stanovanjskih objektov. Tipičen ukrep je bila toplotna izolacija fasade in podstrešja ter zamenjava oken. Vgrajen je bil sistem daljinskega nadzora vseh toplotnih postaj.
Sistem je bil obnovljen na pobudo Civilne iniciative Ogrevanje za Planino. Vzporedno je bil ustanovljen konzorcij Soenergija d. o. o. (Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne, Domplan, Petrol), ki je pogodbeno financiral obnovo kotlovnice in soproizvodnje. Vgradnja delilnikov toplote je potekala od leta 2008 in bila zaključena leta 2012. Učinek tega ukrepa je zmanjšanje rabe toplote za 25,2 odstotka, kar pomeni zmanjšanje specifične rabe energije iz 147 kWh/m2/leto na 106 kWh/m2/leto oziroma zmanjšanje izpustov CO2 za 3.880 ton/leto. Stroški ogrevanja za uporabnike v letu 2012 so bili znižani za 253.120 evrov.
Zaradi URE in OVE tudi manj izpustov
Tretja predstavljena dobra praksa je bil celovit energetski koncept nizozemske lokalne skupnosti Herleen, ki na področju URE in OVE vključuje več projektov, med drugim tudi uporabo rudniških vod za ogrevanje in hlajenje stavb v mestnem jedru in uporabo sončne energije v javnih stavbah. Pozitivni učinki so zmanjšanje izpustov zaradi večje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Zmanjšano je onesnaženje in izčrpavanje naravnih virov, poleg tega so sanirali opuščene rudniške rove.
Investicije v učinkovito rabo energije imajo pomemben multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije, ki predstavljajo priložnosti za številna delovna mesta v proizvodnji gradbenih materialov in elementov ter pri izvedbi del ob uporabi domačih materialov. Večja energetska učinkovitost je ključna pri doseganju evropskega cilja zmanjšanja celotne porabe primarne energije za 20 odstotkov do leta 2020. (mj)