Izdane smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine

Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine so nastale v okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020, med ključnimi cilji katere je tudi izboljšanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju. Ker je delež stavb, ki so varovane po predpisih varstva kulturne dediščine, v segmentu državnih stavb zelo velik, je bilo ugotovljeno, da te stavbe kot nosilke slovenske identitete potrebujejo posebno obravnavo, in zato so bile oblikovane tudi smernice za njihovo energetsko prenovo. Vendar pa smernice niso namenjene izključno prenovi stavb javnega sektorja, temveč so pomembna strokovna podlaga za načrtovanje in izvajanje energetske prenove vseh stavb, ne glede na to, ali so v zasebni ali javni lasti. Prav tako je njihova uporaba smiselna tudi pri stavbah, ki sicer nimajo statusa kulturne dediščine, a izkazujejo kakovostno oblikovanje in je zaradi profesionalnega stavbarstva ali arhitekturnega pristopa to kakovost vredno ohranjati.

Tako je njihov osnovni namen oblikovanje nabora ukrepov za energetsko prenovo, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost stavb kulturne dediščine, hkrati pa se ohranjajo tiste lastnosti oziroma varovane prvine, ki imajo kulturni pomen.

Cilj priprave smernic je zagotoviti tehnično podporo načrtovalcem v procesu celovite prenove od priprave izhodišč do izvedbe in omogočiti enakopravnejši položaj lastnikom stavb kulturne dediščine pri pridobivanju finančnih virov za prenovo takih stavb, kot so sredstva kohezijskega sklada.

Predstavljeni so postopki, ki so potrebni za uspešno načrtovanje in izvajanje energetske prenove. Od predhodnih analiz, nabora sprejemljivih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti z oznako tveganja za kulturni pomen do opozoril in priporočil za izvajanje ukrepov. Smernice tako vključujejo ukrepe za izboljšanje stavbnega ovoja, sistemov za klimatizacijo, gretja in hlajenja, ukrepe za povečanje rabe obnovljivih virov energije in organizacijske ukrepe.

Smernice so rezultat raziskovalne naloge, ki je zajemala pregled slovenske zakonodaje in dokumentov, pregled smernic in dobrih praks na področju energetske sanacije stavb v Sloveniji in tujini ter pregled ukrepov, materialov in tehnologij, primernih za energetsko prenovo stavb.

Pri njihovem nastanku pa so sodelovali strokovnjaki s področja gradbeništva, strojništva, arhitekture in urbanizma ter strokovnjaki s področja kulturne dediščine ob tesnem sodelovanju Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.