Gradnja hidroelektrarne Krško se počasi bliža koncu. Montaža prvega agregata je že tako daleč, da bo v začetku marca pripravljen za prvo vrtenje z vodnim natokom, kar pomeni, da bo testirana tudi vsa pomožna oprema. Tudi gradbena dela so v zaključni fazi. Čeprav je glede na roke iz koncesijske pogodbe prišlo do približno šestmesečne zamude, se bo kot kaže poskusno obratovanje vseh treh agregatov začelo v letošnjem letu.
V jesenskem in zimskem času so po besedah vodje projekta gradnje HE Krško Sandija Ritlopa intenzivno potekala montažna dela na prvem agregatu (po številki tretjemu). V celoti je montirana tako turbinska kot generatorska oprema, montirana je vsa pomožna oprema, od hladilnega sistema generatorja, hladilni sistem turbine, izveden je razvod komprimiranega zraka, postavljen hidravlični agregat za regulacijo turbine, zaključena je drenaža elektrarne in strojnice, zmontirana je zapornica v petem prelivnem polju, seveda pa ne smemo pozabiti, da je zaključen tudi priklop HE Krško na 20 kilovoltno omrežje, potekajo testiranja na priklopu 110 kV daljnovoda, izvedena so funkcionalna testiranja diesel agregata, enosmerne lastne rabe, 6,3 in 20kV stikališč….
Prvi agregat je pri izgradnji ključen in predstavlja bistven mejnik med izgradnji in začetkom obratovanja. Da bi ga lahko zagnali, je potrebno imeti vso pomožno opremo elektrarne montirano, izvesti vrsto preskusov, testiranj in dejansko zaključiti dela na vseh vitalnih postrojih hidroelektrarne.
Kot je znano, je bil postopek gradnje pri HE Krško nekoliko drugačen kot pri že zgrajenih elektrarnah (Blanca in Boštanj). Zaradi ozke doline je bilo treba graditi v dveh gradbenih jamah. V prvi so zgradili štiri prelivna polja in uredili priključni levoobrežni nasip. Ko so dela končali, so Savo preusmerili prek teh štirih polj. V drugi gradbeni jami na desnem bregu so zgradili peto prelivno polje in strojnično zgradbo. Koordinacija med gradbenim izvajalcem in monterji in dobavitelji opreme je bila zelo zahtevna. Ta dela so zdaj v zaključni fazi.
Kot je poudaril Ritlop, jim je vreme v tem času zelo služilo. Zamude so namreč povzročile spremenjeno dinamiko del in je bila glavnina del prestavljena v zimski čas. Mila zima je omogočila veliko intenzivnost del. V tednu po 16. januarju so izvedli miniranje obodne stene na dol-vodni strani elektrarne in s tem začeli zalivanje gradbene jame. Voda se preliva preko praga segmentne zapornice tudi na gor-vodno stran, kar so že priprave za polnjenje bazena in pretočnih traktov, da bi lahko izvedli prvo vrtenje. Vsa dela na dol-vodni strani so končana, gradbišče so zalili. Vlogo tesnjenja turbinskih pretočnih traktov so zdaj prevzele pomožne zapornice. Prvi pregledi kažejo na kvalitetno tesnjenje in s tem suhe pretočne trakte za končanje montažnih del. Kot je povedal Ritlop, se v tej fazi dejansko že vidi konec projekta.
Težave partnerjev prispevale k zamudi projekta
Jesenski čas je na projektu prinesel nove probleme: dva glavna dobavitelja oziroma izvajalca sta zapadla v težave v poslovanju. Dobavitelj opreme Montavar Metalna Nova je junija 2011 oznanil postopek likvidacije. Čeprav postopki tečejo, so morala vzporedno s tem dela na gradbišču nemoteno potekati naprej. Kot je povedal Ritlop, so bili takrat na 70 odstotkih realizacije pogodbe. Ker Montavar ni bil več sposoben naročati opreme, saj niso imeli sredstev (lahko so le dokončali montažne posle), so morali sami reševati probleme dobave. Vodstvo projekta se je ukvarjalo tudi s poslovnimi težavami vodilnega gradbenega partnerja Primorje. Problemi so bili v veliki meri kadrovski (odhodi delavcev), pa tudi finančni, saj niso imeli sredstev za nabavo osnovnih materialov kot so opaži, betoni, sanacijski material idr., kar je podaljševalo čas gradnje.
Terminski plan, ki je bil izdelan pred petimi leti, je predvideval za vsako novo elektrarno gradbeno dovoljenje na vsakih 36 mesecev, projekt pa naj bi bil zaključen v 42 mesecih. Danes ugotavljajo, da bo prvi agregat HE Krško pripravljen za vrtenje približno 6 mesecev kasneje. Po mnenju Ritlopa je to predvsem posledica težav izvajalcev, glavnina vsega je namreč na gradbenih delih. Oprema na tem projektu ni bila nikoli kritična: HE Krško je namreč praktično identična kot HE Blanca, kar je imelo prednost, da so se razpisni postopki vodili sočasno za obe elektrarni. Izvajalci so tako imeli na začetku izgradnje na zalogi kompletno dokumentacijo, da so lahko začeli z izdelavo opreme. Zato je vsa oprema, tako generatorska, turbinska, hidromehanska in elektro oprema, čakala v skladiščih, torej na dosegu in so jo na gradbišče dobavljali skladno s potrebami, kar Ritlop ocenjuje kot veliko prednost.
Treba pa je priznati, da vsa zamuda ni samo na plečih izvajalcev, pač pa je nastala tudi zaradi dvakratnega zalitja gradbene jame, enkrat delno, drugič v celoti. Kot je povedal Ritlop, se pri gradnji HE Boštanj in HE Blanca niso pojavile tako visok vode in pretoki. Tako je prvič zalilo gradbeno jamo za božič pred dobrim letom in so morali ustaviti črpališče ter umakniti opremo, drugič pa je bilo dejansko poplavljeno gradbišče in so morali izvesti vrsto postopkov za odpravo posledic. Po umiku vode je bilo potrebno kar nekaj čiščenja, sanacijskih posegov in dela za vzpostavitev razmer na gradbišču, kot je bilo pred poplavo.
Več lahko preberete v januarski številki
Vladimir Habjan