Agencija za energijo je objavila redno poročilo o stanju slovenske energetike v minulem letu in v njem ugotavlja, da je oskrba z električno energijo in zemeljskim plinom bila tudi lani kakovostna in konkurenčna. Ob tem se je poraba električne energije glede na leto prej lani povečala kar za 2,7 odstotka, pri čemer pa je bila cena električne energije za gospodinjstva v drugi polovici leta 2017 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej celo za odstotek nižja.
Z domačimi viri proizvodnje, ki so v slovenski elektroenergetski sistem oddali 12.001 GWh električne energije, smo pokrili zgolj 82,9 odstotka porabe električne energije, tako da je bila uvozna odvisnost 17,1-odstotna in je bila druga najvišja v zadnjih osmih letih. Glede na vrsto proizvodnje je bilo po 30 odstotkov električne energije proizvedene iz obnovljivih virov in v elektrarnah na fosilna goriva, 40 odstotkov pa v jedrski elektrarni.
V letu 2017 je agencija izvedla dva javna poziva k prijavi projektov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom; nanju je bilo skupaj prijavljenih 507 projektov proizvodnih naprav s skupno nazivno močjo 318,5 MW, med njimi pa prevladujejo projekti vetrnih elektrarn. Ob koncu leta 2017 so v podporni shemi med proizvodnimi napravami s 85 odstotki sicer prevladovale sončne elektrarne.
Agencija med drugim v poročilu še navaja, da je bilo lani na slovenskem maloprodajnem trgu dejavnih 21 dobaviteljev. Maloprodajna cena električne energije za gospodinjstva se je znižala za vse porabniške skupine razen največje, znižala se je tudi končna cena za značilne poslovne odjemalce. Kar 57 odstotkov odjemalcev na distribucijskem sistemu je bilo konec leta že opremljenih s pametnimi merilnimi napravami, povečal se je tudi obseg projektov razvoja naprednih omrežij. Digitalizacija in informatizacija upravljanja z energijo in odprti trgi čedalje bolj vključujejo končnega odjemalca, saj mu omogočajo sodelovanje pri aktivnem ravnanju z energijo, tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v procesu prilagajanja odjema.
Povečujeta se tudi konkurenčnost in učinkovitost trga z zemeljskim plinom. Poraba plina se je povečala že tretje leto zapored in je znašala slabih 900 milijonov standardnih kubičnih metrov oziroma 9677 GWh energije; letni odjem negospodinjskih odjemalcev se je glede na leto 2016 povečal za 4,4 odstotka. V drugem polletju leta 2017 je bila cena zemeljskega plina za gospodinjstva v primerjavi z enakim obdobjem leto prej nižja za 5,5 odstotka. Največ zemeljskega plina, in sicer 75 odstotkov, je bilo uvoženega iz Avstrije. Dejavnih je bilo 28 dobaviteljev, od tega šest novih, kar 62 odstotkov zemeljskega plina pa je bilo kupljenega na podlagi kratkoročnih pogodb.
Oskrbo s toploto je v letu 2017 zagotavljalo 55 distributerjev toplote v 64 občinah. Skoraj 87 odstotkov toplote za oskrbo distribucijskih sistemov je bilo proizvedene v procesih soproizvodnje električne energije in toplote. Cena toplote je bila za gospodinjske odjemalce v povprečju višja za 4,6 odstotka, poraba toplote iz distribucijskih sistemov pa se je glede na leto prej povečala za 2,3 odstotka. Število odjemalcev se je povečalo za 5,4 odstotka.
Na področju učinkovite rabe energije so dobavitelji energentov končnim odjemalcem, ki so zavezani k izvedbi ukrepov za doseganje prihrankov energije, v letu 2017 dosegli skupno 580,1 GWh prihranka energije in s tem kar za 187 odstotkov presegli obvezni prihranek. Dobrih 64 odstotkov vseh prihrankov je bilo doseženih z dodajanjem aditivom pogonskemu gorivu, nekaj manj kot 18 odstotkov pa z uvajanjem sistemov upravljanja z energijo. Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.