Uprava RS za jedrsko varnost vsako leto že od leta 1985 pripravi poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, v okviru katerega povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo v državi.
Poročilo zajema obratovanje jedrskih in sevalnih objektov – Nuklearno elektrarno Krško (NEK), raziskovalnega reaktorja TRIGA, centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju ter nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh, ter izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju, zdravstvu in veterinarstvu, ter pri transportu jedrskih in radioaktivnih snovi. V poročilu obravnavajo tudi radioaktivnost v okolju, varstvo delavcev pred sevanji, izpostavljenost ionizirajočim sevanjem v zdravstvene namene, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, pripravljenost na izredne dogodke, nadzor nad jedrsko in sevalno varnostjo ter neširjenjem jedrskega orožja in jedrsko varovanje, mednarodno sodelovanje, uporabo jedrske energije po svetu ter sevalno in jedrsko varnost v svetu.
Kot so zapisali v poročilu, je bilo preteklo leto na tem področju mirno in dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: »varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.«
Nuklearna elektrarna Krško
Krška nuklearka je lani obratovala varno, poročali so o treh dogodkih, ki pa niso imeli vpliva na prebivalstvo ali okolje. Ob tem so lani v nuklearki zgradili objekt za suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva – letos so tako že izvedli prvo kampanjo prenosa gorivnih palic iz bazena v suho skladiščenje. URSJV je v nuklearki izvajala tudi občasni (10-letni) varnostni pregled. Končno poročilo tega pregleda bo vsebovalo tudi celovito oceno varnosti objekta ter načrt sprememb in izboljšav na podlagi najdb pregleda, odobritev URSJV pa je pogoj za nadaljnje 10-letno obratovanje NEK.
Lani so na Ministrstvu za okolje in prostor izvajali postopek presoje vplivov NEK na okolje za izdajo okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe NEK do leta 2043, kjer je sodelovala tudi URSJV. Obravnavali so vse okoljske teme, med njimi tudi potresno varnost, izboljšave za zagotavljanje jedrske varnosti, odpornost proti podnebnim spremembam in zunanjim dejavnikom ter vpliv na Savo. V čezmejni presoji so sodelovale vse sosednje države in Nemčija. Okoljevarstveno dovoljenje je NEK pridobila, s čimer so življenjsko dobo podaljšali za nadaljnjih 20 let.
Lani so v NEK izvajali tudi redni remont, ki se je začel 1. oktobra in zaključil 7. novembra. NEK je bila v tem času izključena iz omrežja. Remont trajal dlje od načrtov, predvsem zaradi zamud pri zamenjavi visokotlačne turbine. Kljub temu so druga dela potekala brez zapletov in profesionalno.
Raziskovalni reaktor TRIGA
Brez posebnosti je obratoval tudi raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, ki je lani obratoval v stacionarnem in pulznem načinu, skupaj 153 dni. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov, za usposabljanje in izobraževanje ter za nevtronsko aktivacijsko analizo. Z odobritvijo programa se je v letu 2021 začel drugi občasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA in objekt vroča celica. V letu 2022 je potekala priprava tematskih poročil za posamezne varnostne vsebine v skladu z odobrenim programom.
Odlagališče NSRAO
Saga izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem se je nadaljevala tudi v preteklem letu. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča, po končani javni razgrnitvi in čezmejni presoji pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje za objekte odlagališča, zoper katerega je bila na upravno sodišče vložena tožba. Gradbeno dovoljenje za infrastrukturne objekte odlagališča v 2022 še ni bilo izdano. V poročilu poudarjajo, da glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov še vedno ostaja zelo aktualen izziv skladiščenja zaradi možnosti, da bodo skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v NEK zapolnjene, odlagališča pa še ne bo.
Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh
Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu lani še ni bilo zaprto, težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.
Monitoring radioaktivnosti v okolju
Meritve kažejo, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in primerljiva s prejšnjimi leti. V poročilu ugotavljajo, da je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal po predvidenih letnih programih, aktivnosti izpuščenih radioaktivnih snovi v okolje pa so bile pod avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Posledično je bila tudi obremenitev prebivalcev manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem.
Izvajalci sevalnih dejavnosti
Lani je URSJV je obravnaval skupno 34 interventnih zadev, skoraj polovica pa je bilo povezanih z nadzorom pri novih zavezancih za izvajanje meritev poštnih pošiljk.
Pogled v prihodnost
Na URSJV so ob objavi poročila opozorili tudi na jedrsko prihodnost države. Kot so zapisali, se v državi v luči podnebno-energetske krize že nekaj časa resno razmišlja tudi o možnosti širitve programa uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Poudarjajo, da izkušnje primerljivih držav v Evropi in svetu kažejo, da so eden od osnovnih pogojev za takšno širitev tudi pravočasna krepitev institucionalnega upravnega okvirja ter strateški ukrepi glede zagotavljanja potrebnega znanja in števila kompetentnih strokovnjakov vseh deležnikov.
Ob tem izpostavljajo, da URSJV že nekaj časa opozarja, da se v Sloveniji vse bolj soočamo z izzivom zagotavljanja zadostnega števila strokovnjakov s potrebnimi kompetencami na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti, tudi v luči menjave generacij. Dodajajo, da če je zdaj opazno pomanjkanje zlasti v javnem sektorju, bo ob dodatnih potrebah pomanjkanje prizadelo tudi vse druge deležnike, zato bi bilo treba čim prej analizirati stanje z oceno predvidenih potreb po zagotavljanju potrebnih kompetenc na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti in predvideti mehanizme za njihovo zagotavljanje.