Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so julija v prenosno omrežje oddale 429,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za dobro desetino manj kot julija lani, a hkrati za 17 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi napovedmi.
Poletni meseci so običajno tisti, ko hidrološke razmere niso najbolj naklonjene proizvodnji hidroelektrarn, pri čemer se pomanjkanje padavin v najtoplejših mesecih leta še zlasti pozna na porečjih Save in Soče. Tako je bila denimo proizvodnja hidroelektrarn na Savi v primerjavi z julijem lani letos manjša za tretjino, hidroelektrarn na Soči pa za petino. Odstopanja hidroelektrarn na Dravi, ki proizvedejo levji delež električne energije iz vodnih virov, so bila julija v primerjavi z istim mesecem lani manjša le za 2,4 odstotka. Hidroelektrarne na osrednjih naših rekah so sicer julija v prenosno omrežje skupaj oddale 429,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za dobrih deset odstotkov manj kot julija lani, a še vedno za 17 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji. Tudi v prvih sedmih letošnjih mesecih je bila proizvodnja hidroelektrarn krepko nad bilančnimi pričakovanji, pri čemer so te v prenosno omrežje oddale že 3 milijarde 220,1 milijona kilovatnih ur električne energije in s tem lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 25 odstotkov. Dejansko doseženi rezultati pa so bili tudi za skoraj 40 odstotkov višji od prvotno pričakovanih z letošnjo elektroenergetski bilanco.
V prvih sedmih letošnjih mesecih je bilo sicer iz večjih proizvodnih virov v prenosno omrežje oddano 7 milijard 881,5 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 3,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Od tega so hidroelektrarne prispevale omenjenih 3 milijarde 220,1 milijona kilovatnih ur, nuklearna elektrarna Krško 2 milijardi 997,3 milijona kilovatnih ur, termoelektrarna Šoštanj milijardo 593,8 milijona kilovatnih ur, TE-TO Ljubljana 58,1 milijona kilovatnih ur in termoelektrarna Brestanica 12,4 milijona kilovatnih ur.