Na dan izteka javne razprave o smernicah za pripravo osnutka EKS je potekala konferenca o energetski prihodnosti Slovenije z zornega kota gospodarstva.
Stališča so predstavili predstavniki industrijskih družb, energetskih družb, družb s področja inženiringa in družb s področja svetovalnega inženiringa. Gospodarstvo na energetski koncept gleda z velikimi ambicijami, kar vsekakor podpira. Predstavniki so opozorili, da je pri pripravi osnutka potreben strateški pristop, s sodelovanjem vseh deležnikov, da se bo gospodarstvo na vse spremembe lahko pravočasno pripravilo. V novem konceptu vidijo številne priložnosti za gospodarstvo: razvoj in modernizacijo, širitev in nova delovna mesta. Opozorili pa so tudi, da energetska prihodnost ne sme biti odvisna samo od energetske panoge. Vsekakor pa od EKS pričakujejo konkurenčne cene električne energije, zanesljivo dobavo in okoljsko vzdržnost.
Generalni direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Danijel Levičar je ob predstavitvi glavnih smernic EKS spomnil na ključne strateške predpostavke novega EKS : konkurenčnost, okoljsko sprejemljivost in zanesljivost oskrbe. Le izbira prave poti med njimi bo Sloveniji omogočila trajnostni razvoj družbe in gospodarstva. Opozoril je, da je cena električne energije za končne uporabnike odvisna od pravih odločitev. Poudaril je, da je treba graditi na obstoječem sistemu, saj je v dobri kondiciji. Priznal je, da optimističnega scenarija za pripravo osnutka EKS, ki so si ga zastavili na MzI, to je do konca letošnjega leta, ne bo mogoče doseči. Predvsem zaradi velikega interesa javnosti v javni razpravi, deloma pa tudi zaradi novih dokumentov na ravni EU, ki so trenutno v delu, in bodo zahtevali usklajevanje politik.Kot je dejal, bodo na ministrstvu vse slišane pripombe in predloge preučili in nanje pripravili odgovore, ki jih bodo predstavili na posebnem srečanju.
EKS mora sloneti na strokovno preverjenih dejstvih in biti primerljiv z EU
Izvršni direktor za korporativno komuniciranje iz skupine SIJ dr. Denis Mancevič je izpostavil, da so ključni cilj za industrijo konkurenčne cene energije v primerjavi z drugimi članicami EU ter učinkovito delujoč notranji trg. Po njegovem mnenju bi se morali mejniki EKS premakniti na leti 2030 in 2050, saj slednje v svojih načrtih in dokumentih upošteva tudi EU. Prav tako pa bi moralo biti izdelanih več konceptov za različne scenarije, ki bi morali biti vzdržni tudi po letu 2055, ter analiza občutljivosti posameznih konceptov.
Kot je dejal pomočnik izvršnega direktorja Energetske zbornice Slovenije Klemen Vehovar, kjer so zbrali odzive energetskih družb, država veliko odgovornost za doseganje zavezujočih podnebno-energetskih ciljev in ciljev EKS prelaga na podjetja, pri tem pa vloge države ne opredeli v zadostni meri. To velja tako za področje vzpostavitve podpornega okolja, kot za področje financiranja. Predvsem bo moral EKS z jasno zastavljeno strategijo ponuditi predvidljiv, realen in zanesljiv okvir za delovanje energetskih podjetij. Pri tem gre za izogibanje nesorazmernim obremenitvam akterjev na trgu, izboljšanje učinkovitosti postopkov umeščanja v prostor, osveščanje javnosti in doseganje večje stopnje javne sprejemljivosti potrebnih projektov. Odločanje o EKS naj bo celovito, tehnološko nevtralno, transparentno in strokovno utemeljeno. Zato predlagajo dopolnitev predloga usmeritev EKS z jasno navedbo kriterijev za primerjavo virov energije oziroma tehnologij, ki bo izvedena v nadaljnjih korakih uresničevanja EKS ter bo temeljila na ustreznih strokovnih kriterijih.
Združenje za inženiring pri GZS je pripravilo 16 stališč in predlogov, saj bi po mnenju njegovega predsednika Zorana Marinška, morali razvoj energetike obravnavati kot del celotne gospodarske razvojne politike Slovenije. Zato bi investicije v energetsko infrastrukturo morale zasledovati dva ključna cilja: izgradnjo modernih energetskih objektov in rešitev ter demonstracijo rešitev domačih tehnoloških ponudnikov za prodajo referenčnih objektov in storitev v tujino. Ob tem je opozoril, da mora biti načrtovanje smeri in ukrepov izvedeno na osnovi kvalitetnih študij, za katere bi sredstva morala biti zagotovljena že v EKS.
Kot je dejal predsednik združenja za svetovalni inženiring Uroš Mikoš, je gospodarstvo zainteresirano za konkreten in obvezujoč dokument, ki mora biti trajen in ne podrejen dnevnim potrebam politike. Ker realizacija usmeritev EKS pomeni odmik v smeri razvojne naravnanosti, mora po njegovem mnenju energetski koncept sloneti na strokovno preverjenih osnovah.
Zbranim je pasti energetskih strategij predstavil mag. Vekoslav Korošec. Tudi on je poudaril, da gospodarstvo potrebuje zanesljivo, kakovostno in cenovno optimalno preskrbo z energijo, zato je pri pripravi EKS treba upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije. Poleg tega dosedanje izkušnje z nacionalnim energetskim programom (NEP) kažejo, da nismo dosegli postavljenih ciljev in, da politične odločitve vplivajo na energetske koncepte in jih stroka v naprej ne more predvideti.
Razprava je pokazala, da je glavno nestrinjanje, kako priti do zastavljenih ciljev, želje pa so enake: konkurenčne cene električne energije za gospodarstvo in gospodinjstva, zanesljiva dobava, okoljska sprejemljivost, razvoj novih tehnologij in sodelovanje energetike z drugimi panogami. (pb)